Higher court upheld lower court's revocation of probate clause due to improper confirmation of finality.

Pritožba dediča T.G. se zavrne in se potrdi sklep o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti z dne 3.8.2009.

Pritožba dediča M. G. se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju z dne 13.7.2009.

Pritožba S.A. se zavrže.

[JEDRO]

Ker so dediči sklenili dedni dogovor, je sodišče prve stopnje takoj po opravljeni zapuščinski obravnavi izdalo sklep o dedovanju s klavzulo pravnomočnosti. Dediči se na obravnavi pravici do pritožbe niso odpovedali, zato je bila pravnomočnost izdanega sklepa potrjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena ZIZ to potrdilo razveljavilo.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 13.7.2009 ugotovilo obseg zapuščine po pokojnem T. G., kot dediče razglasilo zapustnikove sinove T. G, M. G. in A. G., vsakega do 1/3 zapuščine, in v sklep povzelo dedni dogovor, sklenjen med dediči pred pristojnim sodiščem.

S sklepom z dne 3.8.2009 pa je sodišče razveljavilo klavzulo o pravnomočnosti sklepa o dedovanju z dne 13.7.2009.

Zoper sklep o dedovanju se pritožujeta dedič M. G. in njegova mati S. A. Oba v ločenih pritožbah napadata 3. odstavek dednega dogovora in navajata, da naj se pri delitvi hiše ne vpleta premoženje po materi S. A. Slednja podrobno opisuje nepravičnost razdelitve stanovanjske hiše, upoštevajoč dedni dogovor. Tudi sedanja razdelitev je bila rezultat nesoglasij med bratoma, pri čemer se S. A. boji, da bi prišlo do prodaje dela hiše, zato ima vknjiženo prepoved odsvojitve in obremenitve. Ta zadeve ureja svojevoljno in izkorišča M. čustveno prizadetost.

Zoper sklep o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti sklepa o dedovanju pa se pritožuje dedič T. G. Navaja, da sta z bratom na podlagi sklepa o dedovanju, potrjenega s klavzulo pravnomočnosti, že dvignila denar na banki, registrirala osebni avtomobil in torej začela sklep izvajati. Očitno se brat hoče polastiti vsega premoženja in ne le tistega, ki mu pripada. Mama pri dedovanju premoženja po pokojnem očetu ne igra nobene vloge. Dogovor je bil dosežen na način, da je bila delitev nepremičnine najenostavnejša in bi omogočala življenje obeh brez pretiranih posegov v del nepremičnine. Sporazum o delitvi premoženja s strani obeh dedičev je bil podpisan, odločitev je bila brez napake in v trenutku odločanja prava in resnična.

Pritožbi dedičev sta neutemeljeni, pritožba S. A. pa ni dovoljena.

O razveljavitvi klavzule pravnomočnosti:

Sodišče prve stopnje je sklep o dedovanju izdalo 13.7.2009, na isti dan pa tudi potrdilo njegovo pravnomočnost, čeprav se dediči niso odpovedali pravici do pritožbe. Sodna odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati s pritožbo (1. odstavek 319. člena ZPP v zvezi s 366. členom citiranega zakona in 1. odstavkom 163. člena ZD). Zoper sklep o dedovanju je pritožba dovoljena in sicer v 15 dneh od vročitve (1. in 2. odstavek 172. člena ZD). Ker je sodišče prve stopnje pravnomočnost odločbe nepravilno potrdilo, saj ni upoštevalo izteka pritožbenega roka, je ob smiselni uporabi 3. odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) to potrdilo razveljavilo. Pritožbeni razlogi dediča T. G., da potrdila ni mogoče razveljaviti, ker so dediči sklep že začeli izvrševati, niso utemeljeni, saj je tudi nepravnomočne sklepe ob dogovoru mogoče izvrševati, ostali navedeni razlogi pa se nanašajo na vsebino sklepa o dedovanju in ne na izpodbijani sklep, zato jih pritožbeno sodišče ni moglo upoštevati. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo dediča T. G. zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti z dne 3.8.2009, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

O pritožbah zoper sklep o dedovanju:

Po določilu 175. člena ZD se za stranke v smislu Zakona o dedovanju štejejo dediči in volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine. Pritožnica S. A. ni dedinja po pokojnem T. G. in tudi ne zatrjuje, da bi iz zapuščine uveljavljala kakšno pravico, zato nima statusa stranke v zapuščinskem postopku. Glede na navedeno je višje sodišče njeno pritožbo zavrglo kot nedovoljeno v smislu določila 4. odstavka 343. člena v zvezi s 1. odstavkom 365. člena ZPP in 163. členom ZD.

Dedič M. G. sklep o dedovanju izrecno izpodbija le glede 3. odstavka dednega dogovora. Dedni dogovor ima naravo pogodbe obligacijskega prava o delitvi zapuščine, ki ga zapuščinsko sodišče povzame v sklepu o dedovanju (3. odstavek 214. člena ZD), ne predstavlja pa sodne odločitve. Zato ga tudi ni mogoče izpodbijati s pritožbo, temveč zgolj v posebni pravdi. Ker pritožba drugih pritožbenih razlogov v zvezi s sklepom o dedovanju ne navaja, pritožbeno sodišče pa jih tudi ni zaznalo ob uradnem preizkusu sklepa, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, na podlagi določila 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.