Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 3050/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.3050.2009 AI generated

Appeal allowed; default judgment revoked because defendant attended settlement hearing but missed main trial. Court held default judgment requires no settlement hearing. Default judgment revoked; defendant attended settlement hearing but missed main trial. Court held default judgment requires no settlement hearing. Default judgment revoked; defendant attended settlement hearing but missed main trial. Court held default judgment requires no settlement hearing.

Case Number VSL sklep II Cp 3050/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court revoked the first-instance default judgment and remanded the case for new proceedings. The defendant argued that since they attended the settlement hearing, the court erred in issuing a default judgment for missing the main trial, citing specific procedural provisions. The court agreed, ruling that a default judgment is only permissible if no settlement hearing was held, thereby invalidating the lower court's application of the law.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 282. člen ZPP; 5. odstavek 282. člen ZPP: A default judgment may be issued only if the defendant has not attended the settlement hearing or the first hearing for the main trial, provided no settlement hearing was scheduled; if a settlement hearing was held and attended, issuing a default judgment for missing the subsequent main trial hearing is legally impermissible.

Keywords

AI generated
default judgment settlement hearing main trial hearing procedural error ZPP 282 remand for retrial legal interpretation

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi, sodba se razveljavi in zadeva vrne prvemu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Posledice nepristopa na prvi narok v obliki zamudne sodbe lahko nastopijo le, če tožena stranka ne pristopi na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavno, če poravnalni narok ni bil razpisan, ne pa tedaj, kadar je stranka na poravnalni narok pristopila, ni pa je bilo na prvi narok za glavno obravnavno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in ugodilo zahtevku tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati 30.460,45 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti tudi 2.368,34 EUR pravdnih stroškov.

Zoper sodbo se je iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava pritožila tožena stranka. Navaja, da je pristopila na poravnalni narok, prvi narok za glavno obravnavo pa je sodišče tedaj preložilo. Na ta prvi narok tožena stranka ni pristopila. Ker je pristopila na poravnalni narok, ne pride v poštev uporaba določila 2. odstavka 282. člena ZPP in sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe. Pri tem se pritožba sklicuje na razlago, ki jo je zakonodajalec podal ob sprejemu sprememb ZPP. Poudarja, da je stališče sodišča, da ima zamuda prvega naroka po že opravljenem poravnalnem naroku za posledice izdaje zamudne sodbe, zmotno. Sodišče pa tudi ni obrazložilo, kako je prišlo do zaključka, da je tožnik šele 2.7.2004 izvedel za povzročitelja škode. Pritožnica meni, da je za to izvedel najkasneje 20.5.2004, zato je zahtevek zastaran. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeno sodbo razveljavi in zahtevek zavrne, podrejeno pa vrne prvemu sodišču v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.

Tožnik je na pritožbo odgovoril. Meni, da prvo sodišče v zvezi z izdajo zamudne sodbe ni storilo absolutne bistvene kršitve postopka. Gre za situacijo, ki jo predvideva in rešuje 5. odstavek 282. člena ZPP. Tožnik je dejansko prelagal izdajo tako imenovane „sodbe na podlagi stanja spisa“. Izpodbijana sodba ima vse elemente, vključno z razlogi, zakaj je sodišče tožbenemu zahtevku tožnika ugodilo. Tako je irelevantno, kako je sodišče sodbo naslovilo. Tudi ugovor zastaranja ni utemeljen. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrne in ji naloži plačilo stroškov tožnikovega odgovora na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Nedvomno je v tem postopku sodišče dne 6.4.2009 opravilo poravnalni narok in tudi začelo z glavno obravnavo. Po navedbah strank pa je sprejelo sklep, da se glavna obravnava ne opravi in jo preložilo na 13.5.2009 (list. št. 13). Na ta narok tožena stranka ni pristopila. Sodišče pa je po predlogu tožeče stranke „da sodišče v skladu z določili ZPP izda sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku“ (zapisnik o glavni obravnavi na list. št. 26 do 27) izdalo zamudno sodbo. Pritožba ima prav, ko pravi, da prvo sodišče ne bi smelo izdati zamudne sodbe. ZPP v 2. odstavku 282. člena določa, da sodišče lahko izda zamudno sodbo tudi, če je tožena stranka odgovorila na tožbo, pa ni pristopila na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan. Gre torej za alternativo. Posledice nepristopa na prvi narok za glavno obravnavo sledijo le v primeru, če ni poravnalnega naroka. V tem primeru je poravnalni narok bil in se ga je tožena stranka udeležila. Pogoji za izdajo zamudne sodbe tako niso bili podani, zato je bilo napadeno zamudno sodbo že na podlagi povedanega razveljaviti. Zato pa pritožbeno sodišče tudi ne odgovarja na ostale pritožbene navedbe.

Samo v pojasnilo tožeči stranki je dodati, da ni dvoma, da je sodišče izdalo zamudno sodbo po 2. odstavku 282. člena ZPP, kar izhaja iz naslova sodbe, predvsem pa v nadaljevanju tudi iz obrazložitve in ne sodbe na podlagi stanja spisa, o čemer govori 5. odstavek 282. člena ZPP.