Vrhovno sodišče določa pristojnost delovnega sodišča za odpravnino urejeno v pogodbi o zaposlitvi.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court ruled that the Labor and Social Court in Ljubljana has jurisdiction over the dispute. The plaintiff claimed a severance pay difference based on a termination from his role as director, while the defendant argued the claim stemmed from corporate rights rather than an employment relationship. The court determined that because the severance was stipulated in the employment contract, the right must be treated as arising from the employment relationship, thereby establishing labor court jurisdiction.
Legislator headnote
AI generatedZakon o delovnih razmerjih (ZDR); Zakon o delovnih razmerjih v slovenskem pravdnem postopku (ZDSS-1): Če je odpravnina za razrešitev iz funkcije direktorja urejena v pogodbi o zaposlitvi, se pravica do nje šteje za pravico iz delovnega razmerja in je pristojno delovno sodišče.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Za odločanje v zadevi je pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Ker je sporna odpravnina urejena v pogodbi o zaposlitvi, je potrebno tožnikovo pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani s tožbo uveljavljal plačilo razlike odpravnine v znesku 11.401,13 EUR, do katere je bil upravičen zaradi predčasne nekrivdne razrešitve s funkcije direktorja tožene stranke.
2. Okrožno sodišče v Ljubljani se je s sklepom P 3742/2007-II-7 dne 1. 2. 2008 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani, kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču.
3. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je dne 11. 5. 2009 predlagalo, da v sporu o pristojnosti na podlagi 25. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) odloči Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Navaja, da je imel tožnik s toženo stranko sklenjeno pogodbo o zaposlitvi tudi v času, ko je bil imenovan za direktorja in je bila njegova pravica do odpravnine dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi. Vendar je po razrešitvi s funkcije direktorja ostal zaposlen pri toženi stranki. Njegov zahtevek za plačilo razlike odpravnine tako temelji na korporacijski pravici odpoklicanega direktorja in nima zveze z delovnim razmerjem.
4. Za odločanje v zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
5. Tožnik uveljavlja plačilo odpravnine v zvezi z razrešitvijo s funkcije direktorja oziroma poslovodje tožene stranke na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je imel sklenjeno s toženo stranko.
6. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ne ureja plačilo odpravnine ob razrešitvi članov organov vodenja družb. Lahko pa je bilo plačilo odpravnine za tak primer urejeno v pogodbi med članom organa vodenja in družbo, predvideni v 262. členu v zvezi s šestim odstavkom 515. člena ZGD-1. Tožnik in tožena stranka oziroma v njenem imenu zastopnica sveta ustanovitelja, sta dne 16. 1. 2006 sklenila takšno pogodbo na podlagi določb 72. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) v obliki individualne pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil tožnik pri toženi stranki kot direktor oziroma poslovodja v delovnem razmerju. Podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka tako izhaja iz njegove pogodbe o zaposlitvi.
7. Ker je sporna odpravnina urejena v pogodbi o zaposlitvi, je potrebno tožnikovo pravico do odpravnine šteti za pravico iz delovnega razmerja. Za odločanje o individualnih sporih o pravicah, obveznostih in odgovornostih iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je na podlagi točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 stvarno pristojno delovno sodišče (1).
8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče sklenilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
---.---
Op. št. (1): Enaka stališča je sprejelo Vrhovno sodišče že v sklepu VIII R 1/2009 z dne 17. 3. 2009.