Supreme Court dismisses appeal against enforcement order, ruling it is not a reviewable administrative act.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V primeru sklepa, ki ga na podlagi 298. člena ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in ne za sklep, naveden v drugem odstavku 5. člena ZUS-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo tožbo tožeče stranke zoper sklep o dovolitvi izvršbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper z dne 24. 6. 2008. Z navedenim sklepom je upravni organ ugotovil, da je tretja alineja 4. točke izreka njegove odločbe z dne 5. 6. 2008, postala izvršljiva, dovolil njeno izvršbo in tožeči stranki zagrozil z denarno kaznijo v višini 40.000 EUR, če ne bo takoj po prejetju tega sklepa spoštovala prepovedi, odrejene v tretji alineji 4. točke izreka navedene odločbe, to je prepovedi uporabe objekta in opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti na objektu. Tožena stranka je pritožbo tožeče stranke zoper navedeni prvostopni sklep zavrnila s svojo odločbo z dne 30. 9. 2008.

2. Sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijani akt ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1.

3. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je odločitev upravnega organa, s katero se inšpekcijskemu zavezancu izreče denarna kazen, akt, s katerim se posega v pravni položaj tožeče stranke. Gre za odločanje o vsebinskih pravicah oziroma obveznostih stranke ter njenih pravnih koristi. Z zavrnitvijo pritožbe in zavrženjem tožbe je tožeča stranka prisiljena plačati izrečeno denarno kazen, čeprav je bila ta nezakonito izrečena. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov.

K 1. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje ugotovil, da je odločba, izdana v inšpekcijskem postopku, postala izvršljiva, dovolil izvršbo in tožeči stranki v primeru nadaljnjega nespoštovanja inšpekcijske odločbe zagrozil z denarno kaznijo. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je sklep o izvršbi skladen z izvršilnim naslovom in da je bila tožeči stranki zagrožena najnižja možna kazen v skladu s prvo alinejo 2. točke prvega odstavka 148. člena Zakona o graditvi objektov – ZGO-1.

6. Tožeča stranka v pritožbi ne zatrjuje, da bi sporni objekt prenehala uporabljati in bi bila zato izdaja izpodbijanega sklepa neutemeljena, niti ne navaja, v katere pravice, obveznosti ali pravne koristi naj bi ji bilo poseženo z izpodbijanim sklepom. Zgolj pavšalna pritožbena navedba o posegu v njen pravni položaj pa ne more vplivati na drugačno odločitev sodišča.

7. Stališče sodišča prve stopnje, da sklep, ki ga na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP izda organ, pristojen za upravno izvršbo, ne gre za upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, je po presoji Vrhovnega sodišča pravilno. S tem sklepom namreč ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe, ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.

8. Pravilno je tudi stališče prvostopnega sodišča, da izpodbijani sklep ni eden izmed sklepom, navedenih v drugem odstavku 5. člena ZUS-1. Po citirani določbi se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.

9. Izpodbijani prvostopni akt po presoji Vrhovnega sodišča ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke. To odločitev je namreč vseboval izvršilni naslov, to je odločba z dne 5. 6. 2008, s katero je bila med drugim izrečena prepoved uporabe objekta in opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti na njem. Ta ukrep pa se z izpodbijanim prvostopnim upravnim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnica naloženega ukrepa ni izpolnila sama, kot ji je bilo to naloženo z izvršilnim naslovom. Zato je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbo 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in zavrglo tožbo.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K 2. točki izreka:

11. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.