Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sklep I Up 502/2008 ECLI:SI:VSRS:2009:I.UP.502.2008 AI generated

Court dismisses appeal for exemption from court fees due to insufficient evidence of financial hardship.

Case Number Sklep I Up 502/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the appellant's appeal against a first-instance decision denying an exemption from court fees. The appellant argued that rising living costs and medical expenses for both parties justified the exemption, but the court found the monthly income of 646.9 EUR per person sufficient to cover the 41.05 EUR fee without significant hardship. The court ruled that the appellant failed to demonstrate a substantial reduction in living means and improperly introduced new evidence regarding medical costs that the first-instance court could not have considered.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o sodnih taksah (ZST); Zakon o upravnem sporu (ZUS-1): An exemption from court fees is granted only if payment would significantly reduce means for subsistence; new evidence introduced on appeal regarding medical costs is inadmissible as it constitutes an impermissible new claim.

Keywords

AI generated
court fees exemption financial hardship assessment substantial reduction of means inadmissible new evidence family subsistence standards medical expense claims administrative litigation costs

Cited Legislation

AI generated
13. člen Zakona o sodnih taksah – ZST
74. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1
76. člen v zvezi z 82. členom ZUS-1
AI generated
VSL sklep II Cp 2634/2010
Court allows tax exemption for indigent litigant due to uncertain trial duration and financial hardship.
VSL sklep II Cp 3267/2012
Appeal dismissed; court upheld refusal of tax waiver citing available business assets and land value.
VSL sklep III Cp 975/2009
Appeal dismissed; applicant bears burden to prove financial hardship for court fee exemption. The court rejected the appeal and upheld the first-instance decision. The court held that the burden of proof for financial hardship lies with the applicant, not the court. The court ruled that the applicant failed to provide sufficient evidence of financial hardship. The court emphasized that fee exemption is an exception requiring strict proof. The court found the applicant's claim of no income unsupported by evidence. The court noted the applicant's role as a business owner and property owner. The court concluded that the applicant did not meet the statutory requirements. The court affirmed that the court is not obligated to investigate financial status ex officio.
VSL sklep I Cpg 252/2011
Bankruptcy debtor's request for court fee exemption rejected due to lack of proof of insolvency.
VSL sklep I Cpg 1069/2015
Appeal dismissed; burden of proof for tax relief lies with applicant who must show financial hardship.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Poleg višine taksne obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika in njegove žene ter ugotovilo njune povprečne mesečne dohodke. Ugotovljeni višini teh pa tožnik ne ugovarja, temveč skuša prikazati še druge stroške, ki pa jih v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni uveljavljal.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrne.

2. V obrazložitvi navedenega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je tožnik po plačilu sodne takse za tožbo in opomin z vlogo uveljavljal oprostitev plačila sodnih taks zaradi nizkih dohodkov – pokojnine. Po prejemu poziva sodišča je predložil listine za oprostitev plačila sodnih taks, iz katerih izhaja, da skupni prihodki tožnika in njegove žene znašajo 646,9 EUR mesečno na eno osebo. Glede na navedeno ter dejstvo, da se tožnik in njegova žena skupaj preživljata ter upoštevaje višino sodnih taks, ki jih mora tožnik še plačati v tem upravnem sporu (taksa za sklep v višini 500 točk, kar ob sedanji vrednosti točki znaša 41,05 EUR) ter ob dejstvu, da gre pri plačilu taks za enkratno oziroma občasno obveznost, tožnik ni izkazal, da bi bila s plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se skupaj z ženo preživljata.

3. Tožnik v pritožbi navaja, da gre res za enkratni znesek, vendar se postopek vleče in stroški naraščajo. Sodišče ni upoštevalo naraščajočih življenjskih stroškov. Žena mora zaradi zdravstvenih težav večkrat hoditi na zahtevne preglede in terapije, na zdravstvene preglede pa hodi tudi sam.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah – ZST (Ur. l. RS, št. 20/2004 UPB-2 in nasl.) sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

6. Odločitev sodišča druge stopnje, da v obravnavanem primeru ni pogojev za oprostitev plačila sodne takse temelji na presoji, da s plačilom sodne takse, ki jo tožnik še mora plačati v tem upravnem sporu (taksa za sklep v višini 41,05 EUR) ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oziroma njegova žena. Poleg višine taksne obveznosti je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi druge okoliščine, ki se nanašajo na preživljanje tožnika in njegove žene ter ugotovilo njune povprečne mesečne dohodke. Ugotovljeni višini teh pa tožnik ne ugovarja, temveč skuša prikazati še druge stroške, ki pa jih v predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni uveljavljal. Pritožbeno sodišče se tako strinja s presojo sodišča prve stopnje ter dejansko in pravno podlago izpodbijanega sklepa.

7. Neupošteven je pritožbeni ugovor o visokih stroških zdravstvenih pregledov in terapij, saj gre pri tem za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 74. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1). Iz istega razloga pritožbeno sodišče tudi ne more presojati listin, ki jih je tožnik priložil pritožbi zoper ta sklep, saj gre za dokaze, s katerimi sodišče prve stopnje ni razpolagalo in na njihovi podlagi tudi ni moglo odločati ter se opredeliti do njihove vsebine.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.