Supreme Court dismisses appeal as first-instance court did not deviate from established case law regarding land classification.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ne gre za odstop od sodne prakse, če gre v zadevi za drugačno pravno in dejansko stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zoper pravnomočno sodbo je revidentka po pooblaščencu 8. 6. 2007 vložila revizijo. Glede dovoljenosti revizije se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. Navaja, da sodba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, to je, da je določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre za zemljišča, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, možna le v okviru postopka denacionalizacije (sodba I Up 690/2002 z dne 28. 10. 2004). Navaja tudi, da je z izpodbijano odločitvijo ogrožen njen zahtevek za vrnitev zemljišča v last in posest. S preprečitvijo vrnitve dela zahtevanega zemljišča, na katerem je skupaj s pravnimi nasledniki nameravala graditi stanovanjski objekt, bi bila nepopravljivo oškodovana. V ekonomskem smislu pa bi taka odločitev imela zanjo zelo hude finančne posledice.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidentka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28. 6. 2006. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena njena pritožba zoper 2. točko izreka sklepa Upravne enote Ljubljana z dne 20. 4. 2006, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za začasno prepoved parcelacije po zahtevah tretjih oseb ali geodetskih podjetij za parc. št. ..., vl. št. ..., k.o. ..., vložena na podlagi 68. člena ZDen.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

6. Po presoji Vrhovnega sodišča revizijske navedbe o zatrjevanem odstopu od sodne prakse v obravnavani zadevi niso utemeljene. Revidentka zatrjuje odstop od sodne prakse glede stališča, da se določitev funkcionalnega zemljišča v primerih, ko gre za postopek vračanja zemljišč v postopku denacionalizacije, lahko izvede le v okviru postopka denacionalizacije in se pri tem sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 690/2002 z dne 28. 10. 2004 ter sklep Ustavnega sodišča U-I-205/98 z dne 12. 11. 1998. V obravnavani zadevi pa gre za drugačno pravno in dejansko stanje, saj, kot izhaja iz sodbe sodišča prve stopnje, je v tej zadevi predmet odločanja izdaja začasne odredbe po 68. členu ZDen in ne določitev funkcionalnega zemljišča.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija sicer dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Pri denacionalizaciji gre za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, zato obstoja zelo hudih posledic revidentka ni izkazala s sklicevanjem, da bo nepopravljivo oškodovana, ker je bil ogrožen njen zahtevek za vrnitev zemljišča v last in posest. Glede na navedeno naravo denacionalizacijskega zahtevka pa revidentka zelo hudih posledic tudi ni izkazala s sklicevanjem na to, da bo s preprečitvijo vrnitve dela zemljišča v naravi onemogočena gradnja stanovanjskega objekta in s tem povezane finančne posledice za revidentko.

8. Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.