Administrative appeal dismissed for late filing and res judicata regarding identical prior suit.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Tožba, vložena po poteku 30-dnevnega roka od vročitve dokončnega upravnega akta, se zavrže kot prepozna. Zavrže se tudi tožba, če je enaka že prej vloženi tožbi istega tožnika (subjektivna in objektivna identiteta), o kateri je že pravnomočno odločeno (res iudicata).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 2. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS (Uradni list RS, št. 50/97, 70/2000), ki ga je uporabilo na podlagi 104. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006), kot prepozno zavrglo tožbo, ki jo je tožnica vložila zoper odločbo tožene stranke z dne 26. 5. 2006.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da je bila odločba tožene stranke tožnici vročena dne 21. 6. 2006, torej se je 30-dnevni rok za vložitev tožbe iztekel 21. 7. 2006. Tožba je bila vložena priporočeno po pošti 7. 12. 2006, sodišče pa jo je prejelo 8. 12. 2006, torej prepozno. Povsem identično tožbo, ki je bila vložena pravočasno, je prvostopno sodišče že obravnavalo v zadevi U 174/2006 in v tej zadevi tudi že odločilo. Zato bi predmetno tožbo tudi v primeru, da je ne bi zavrglo kot prepozne, moralo zavreči iz razloga že odločene zadeve (res iudicata).

3. Tožnica v pritožbi zatrjuje pritožbena razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožbo je oddala s priporočeno pošiljko na pošto dne 12. 7. 2006 in ne 7. 12. 2006. Oznaka priporočene pošiljke je ... in ne ..., kot jo je označilo sodišče prve stopnje. Pod to oznako je bila namreč na naslovno sodišče dne 7. 12. 2006 poslana tožba tožeče stranke, ki se vodi pri istem sodišču pod opravilno številko U 349/2006. Tožnica je torej tožbo oddala pravočasno, zato sklep sodišča ni utemeljen. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka tožeče stranke.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je prvostopno sodišče v obravnavani zadevi tožničino tožbo pravilno zavrglo kot prepozno vloženo in svojo odločitev oprlo na določbo 2. točke prvega odstavka 34. člena ZUS. Ta tožba je namreč, kot pravilno ugotavlja prvostopno sodišče, vložena 7. 12. 2006, medtem ko je bila odločba tožene stranke tožnici vročena 21. 6. 2006. Ker je treba po določbi 26. člena ZUS, ki ga je v tem primeru prvostopno sodišče pravilno uporabilo na podlagi določb 104. in 105. člena ZUS-1, tožbo vložiti v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe, je ta rok začel teči 22. 6. 2006 in se je iztekel 21. 7 .2006. Tožba, vložena 7. 12. 2006, je zato prepozna in kot taka pravilno in zakonito zavržena.

6. Glede na tožničino pritožbeno zatrjevanje, da je tožbo zoper izpodbijani upravni akt vložila 12. 7. 2006, pa je Vrhovno sodišče vpogledalo v svoj spis X Ips 253/2008 in ugotovilo, da je bilo o reviziji zoper prvostopno sodbo, ki jo je Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, vodil kot U 174/2006, v kateri je bila tožba vložena 12. 7. 2006 zoper isto odločbo tožene stranke kot v tem primeru, že odločeno. Ker sta torej tožbi v navedenih primerih enaki, saj sta podani subjektivna in objektivna identiteta zahtevka, je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da bi bilo treba obravnavano tožbo, četudi bi bila pravočasna, zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS zaradi tega, ker je bilo o tej stvari že odločeno (res iudicata).

7. Tožba v zadevi, ki se vodi pod opravilno številko U 349/2006, na katero se sklicuje tožeča stranka, se ne nanaša na isti izpodbijani akt, zato njene navedbe o tem, kdaj in s katero poštno oznako je bila sodišču poslana, nimajo pomena za odločitev v obravnavani zadevi.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 v povezavi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama krije stroške pritožbenega postopka.