Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 32/2000 ECLI:SI:VSRS:2000:I.R.32.2000 AI generated

Supreme Court rejects Supreme Court's request to change jurisdiction based on an existing valid agreement between parties.

Case Number Sklep I R 32/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to the District Court in Ptuj under Article 67 of the Civil Procedure Act. The parties had previously agreed in a contract to submit disputes to the District Court in Ljubljani, which the Supreme Court found valid under Article 69 of the same act. The court held that the parties' prior agreement on jurisdiction prevails and that the plaintiff's arguments regarding economic efficiency were insufficient to override their contractual choice.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Civil Procedure Act; Article 69 of the Civil Procedure Act: A valid agreement between parties on court jurisdiction binds them, and a subsequent request to change jurisdiction based on economic efficiency is rejected if the original agreement was lawful and no new compelling reasons exist.

Keywords

AI generated
jurisdiction agreement civil procedure act transfer of proceedings economic efficiency party autonomy contractual jurisdiction supreme court review

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog za določitev pristojnosti drugega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Sporazum pravdnih strank o krajevni pristojnosti je veljaven, saj je bil sklenjen v skladu s prvim in tretjim odstavkom 69. člena ZPP. Ob takem stanju ni razlogov za spreminjanje volje pogodbenih strank, ki so morale že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, razmišljati o razlogih za tak zapis. Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnica je 21.10.1999 vložila tožbo, s katero zahteva, da toženi stranki na njeni parceli št. 1038 k.o... izvedeta "namakalni sistem Težak" po pogodbi št... v skladu z investicijsko tehnično dokumentacijo VGB Maribor, št. projekta ... Tožbo je vložila pri Okrožnem sodišču na Ptuju, ki se je 2.11.1999 izreklo za stvarno nepristojno, ker vrednost spornega predmeta ne presega 2.000.000 tolarjev, in je zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču na Ptuju. Po ugovoru druge tožene stranke, češ da so pravdne stranke v 10. točki pogodbe dogovorile pristojnost stvarno pristojnega sodišča v Ljubljani, pa je Okrajno sodišče na Ptuju 13.3.2000 zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Po prejemu tega sklepa je tožeča stranka predlagala, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije v skladu s 67. členom ZPP odloči, naj v tej pravdi postopa Okrajno sodišče na Ptuju. Predlog je utemeljila z razlogi ekonomičnosti, ker leži nepremičnina, na kateri je namakalni sistem, na območju ptujskega sodišča, ker bo potrebno sodelovanje izvedenca, ker vse priče izhajajo s tega območja in ker je vsa upravna dovoljenja izdala Upravna enota na Ptuju.

Predlog ni utemeljen.

Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99) Vrhovno sodišče Republike Slovenije lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

V konkretnem primeru so pravdne stranke sklenile sporazum o krajevni pristojnosti, saj so se v 10. točki pogodbe o izvedbi namakalnega sistema Težak, št... dne 30.10.1996 izrecno sporazumele, da bodo vse spore iz pogodbe reševale sporazumno, v nasprotnem primeru pa jih bodo predložile v rešitev stvarno pristojnemu sodišču v Ljubljani. Sporazum je veljaven, saj je bil sklenjen v skladu s prvim in tretjim odstavkom 69. člena ZPP, ker zakon ne predvideva izključne krajevne pristojnosti kakšnega sodišča in ker je zapisan in so ga podpisale vse tri pogodbene stranke. Ob takem stanju ni razlogov za spreminjanje volje pogodbenih strank, ki so morale že ob podpisu pogodbe, s katero so se sporazumele o pristojnosti določenega sodišča, razmišljati o razlogih za tak zapis. Tedaj so tehtale različne razloge, med katerimi očitno ni prevladalo načelo ekonomičnosti. Sicer pa to načelo ni tako poudarjeno, kot ga sedaj prikazuje tožeča stranka, ki je v tožbi poleg listinske dokumentacije predlagala le dokaz z zaslišanjem strank. Zaslišanja prič doslej ni predlagala nobena od pravdnih strank, morebitnega izvedenca pa lahko sodišče postavi z vsega območja Republike Slovenije. Poleg tega druga tožena stranka navaja, da je v Ljubljani že sprožen spor zaradi izvedbe namakalnega sistema proti prvi toženi stranki.