Court dismisses appeal as inadmissible due to insufficient case value and lack of prior permission.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the plaintiffs against the second-instance judgment. The plaintiffs argued that the appeal constituted a violation of procedural rules, but the court found the appeal inadmissible because the disputed amount was only 6,672.08 EUR, falling below the 40,000 EUR threshold for automatic review. Consequently, the court held that since the appeal was not permitted by law, the failure to serve it on the opposing party did not constitute a procedural error warranting the appeal's acceptance.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 367. člen (2), (3); 375. člen (1), 377. člen: An appeal is inadmissible if the value of the disputed part of the final judgment does not exceed the statutory threshold and has not been granted prior permission, rendering the court's failure to serve the appeal non-obstructive.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe je le 6.672,08 EUR in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo.
[OBRAZLOŽITEV]
Revizija se zavrže.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in toženki naložilo, da mora tožnikoma plačati odmeno po drugem odstavku 72. člena Zakona o denacionalizaciji v znesku 56.120,08 EUR, in sicer vsakemu po 28.060,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, presežni tožbeni zahtevek (za skupno 6.672,79 EUR) zavrnilo in še odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je le delno ugodilo pritožbi tožnikov tako, da je določilo drug dan za začetek teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenega zneska, v ostalem pa jo je zavrnilo in potrdilo nespremenjeni zavrnilni del prvostopenjske sodbe.
2. Toženka v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču druge stopnje v novo sojenje.
3. Sodišče prve stopnje revizije ni vročilo nasprotni stranki, ker je ocenilo, da gre glede na datum prvostopenjske sodbe za predlog za dopustitev revizije in je zato zadevo odstopilo revizijskemu sodišču.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Zadnja novela ZPP-D je začela veljati 1. 10. 2008. Po prehodnih določbah 130. člena novele se spremenjena ureditev revizije uporablja v tistih zadevah, v katerih se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal po uveljavitvi novele. Za obravnavano zadevo to pomeni uporabo spremenjenih določb, saj je sodišče prve stopnje sodbo izdalo 3. 2. 2009.
6. Revizijsko sodišče ugotavlja, da sta tožnika vložila revizijo in ne predlog za dopustitev revizije. To jasno izhaja tako iz same vsebine njune vloge kot iz njene oznake. Po spremenjeni ureditvi instituta revizije pa je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji dostavek 367. člena ZPP). V tej zadevi je vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe le 6.672,08 EUR in ker revizija tudi ni bila dopuščena, gre za nedovoljeno revizijo. Spremenjeni prvi odstavek 375. člena ZPP določa vročanje revizije nasprotni stranki le, če gre za dovoljeno ali dopuščeno revizijo. Zato nevročitev revizije v tej zadevi ni bila ovira za odločanje revizijskega sodišča.
7. Revizijsko sodišče je nedovoljeno revizijo tožnikov na podlagi 377. člena ZPP zavrglo skupaj z njunimi priglašenimi revizijskimi stroški.