Supreme Court dismisses review application as applicant failed to meet burden of proof for review admissibility.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's review application against a final administrative court decision. The applicant argued for review admissibility by citing a disputed monetary value of 50,000 EUR in the review petition without providing supporting evidence or justification. The court ruled that merely stating a disputed value in the review does not satisfy the burden of proof required under Article 83(2) of the Administrative Dispute Resolution Act, as the review must be substantiated by facts derived from the final administrative act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 83(2) of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act: A review application is inadmissible if the applicant fails to substantiate the existence of statutory review conditions with specific facts and evidence, as mere assertion of a disputed value without proof does not meet the burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
I. Revizija se zavrže.
II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
[JEDRO]
Trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije revident ni izpolnil samo z navedbo sporne vrednosti v reviziji.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po odvetniku dne 1. 4. 2009 vložila revizijo. Priglaša stroške postopka.
2. Revizija ni dovoljena.
3. S pravnomočno sodbo, ki jo tožnik izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5. 5. 2008. Z navedeno odločbo je tožena stranka med drugim odločila, da se upravičenki A.A. za tam navedene nepremičnine prizna odškodnina v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe (v nadaljevanju SOD) v višini 1.058.887,19 DEM.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (št. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009 in Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revident v reviziji niti neposredno niti opisno ne izkaže nobenega od pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. V uvodu revizije sicer navaja sporno vrednost (punctum) v znesku 50.000 EUR, vendar tega zneska ne utemelji. Tega ni storil niti v tožbi, v kateri sporne vrednosti niti ni navajal. V uvodu revizije navedena sporna vrednost pa tudi ne izhaja iz dokončnega upravnega akta, ki je predmet izpodbijanja v obravnavanem upravnem sporu.
6. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na revidentovi strani, ta pa tega bremena ni izpolnil samo z navedbo sporne vrednosti v reviziji, niso podani pogoji za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.
7. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revident na podlagi določb prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.