Supreme Court dismisses appeal when applicant fails to specify severe consequences of the decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia dismissed the applicant's appeal against a first-instance judgment rejecting her request for free legal aid. The applicant argued that the decision had severe consequences but failed to detail what those specific consequences were. The court held that merely claiming severe consequences without explanation does not meet the burden of proof required to grant an appeal.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 83. člen 2. odst. 3.; An appeal is not permitted unless the applicant substantiates the claim of severe consequences by specifying the nature of those consequences, as a general assertion without detail fails to satisfy the burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnila zgolj s pavšalno trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo hude posledice. Revidentka ni navedla, kakšne hude posledice naj bi ji zaradi odločitve tožene stranke sploh nastale.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica po pooblaščenki dne 14. 8. 2009 vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da ima odločitev zanjo zelo hude posledice.
2. Revizija ni dovoljena.
3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 28.5.2009, s katero je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (na primer: št. Up 858/08 z dne 3. 6. 2008) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
6. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila zgolj s pavšalno trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice. Revidentka namreč ni navedla, kakšne hude posledice naj bi ji zaradi odločitve tožene stranke sploh nastale. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
7. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.