Supreme Court dismisses request for legality protection regarding detention order due to insufficient reasoning. The court held that the entire detention order must be considered when assessing its justification.

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Pri presoji obrazloženosti sklepa o odreditvi pripora je potrebno upoštevati celoten sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Preiskovalni sodnik Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom Kpd 233/2009 z dne 17.8.2009 zoper obdolženega J.Š., ob ugotovljenem utemeljenem sumu storitve kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), odredil pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je pritožbo obdolženčevega zagovornika s sklepom I Ks 172/2009 z dne 19.8.2009 zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper navedeni pravnomočni sklep je zagovornik pravočasno, dne 25.8.2009, vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je uvodoma navedel, da jo vlaga iz vseh razlogov, primarno pa zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter pripor zoper obdolženca odpravi.

3. Vrhovni državni tožilec svetnik dr. Z.F. v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP ocenjuje, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. Meni, da je opis očitanega dejanja v sklepu nejasen in deloma sam s sabo v nasprotju, nekateri elementi zatrjevanega kaznivega dejanja pa niso opisani.

4. Odgovor vrhovnega državnega tožilca je bil vročen obdolžencu in njegovemu zagovorniku. Obdolženec se o njem ni izjavil, njegov zagovornik pa je v podani izjavi soglašal z mnenjem vrhovnega državnega tožilca.

B. 5. Po določbah četrtega, prvega in drugega odstavka 420. člena in prvega odstavka 421. člena ZKP lahko zagovornik vloži zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona, zaradi bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po prvem odstavku 371. člena ZKP in zaradi drugih kršitev postopka, če so te vplivale na zakonitost sklepa. Glede na določbo prvega odstavka 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v zahtevi in katere mora vložnik tudi konkretizirati.

6. Vložnik zahteve smiselno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Meni, da utemeljen sum v izpodbijanih sklepih ni dovolj obrazložen.

7. Napadeni pravnomočni sklep vsebuje razloge, s katerimi je obrazložen utemeljen sum v smeri obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče najprej navedlo doslej zbrane dokaze, na podlagi katerih je sklepalo na potek inkriminiranega dogodka, in sicer izjave E.G., M.G., J.G. in P.V.; pri utemeljevanju ponovitvene nevarnosti pa je podalo tudi njihov povzetek in analizo. Kot je poudaril že senat sodišča prve stopnje je potrebno pri presoji obrazloženosti upoštevati celoten sklep o odreditvi pripora. Glede na navedeno ni moč soglašati z zagovornikovimi očitki, da utemeljen sum v izpodbijanem sklepu ni obrazložen s konkretnimi dejstvi in okoliščinami.

8. Zagovornik z navedbami, da družinski člani niso bili ogroženi, da obdolženec ni bil do njih nikdar agresiven, da sklicevanje na storjeno kaznivo dejanje tatvine in prekrške po Zakonu o varstvu javnega reda in miru ne utemeljuje ponovitvene nevarnosti, da iz obdolženčevega dosedanjega ravnanja in obnašanja ni moč zaključiti, da bi lahko ponovil kaznivo dejanje, izpodbija zaključke sodišča o zadostnosti dokazov za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje in za obstoj ponovitvene nevarnosti. S takimi razlogi ne utemeljuje kršitev materialnega ali procesnega zakona, ampak zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, zaradi česar pa po določbi drugega odstavka 420. člena ZKP ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti. Ob tem Vrhovno sodišče dodaja, da podatki o obdolženčevem uživanju prepovedanih drog niso odločilni pri presoji ponovitvene nevarnosti, saj je preiskovalni sodnik o slednji utemeljeno zaključil na podlagi dejstva, da je bil zoper obdolženca že izrečen ukrep prepovedi približanja družinskim članom v času od 1.8.2009 do 11.8.2009, katerega je dvakrat kršil, tokrat očitano dejanje pa naj bi storil le nekaj dni po prenehanju navedenega ukrepa. Poleg tega je sodišče upoštevalo, da so policisti PP Lendava obdolžencu v času od 30.9.2006 do 11.8.2009 večkrat izdali plačilne naloge zaradi kršitev javnega reda in miru, kar vsekakor kaže, da je obdolženec nagnjen k nasilnemu vedenju.

9. Po prvem odstavku 424. člena ZKP se Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik in jih v svoji zahtevi tudi določno obrazloži. V nasprotnem utemeljenosti njegovih navedb ni mogoče preizkusiti. Zahteva trditve, da niso podani vsi objektivni in subjektivni pogoji, ki jih predvideva določilo 191. člena KZ-1, saj že sam opis kaznivega dejanja iz kazenske ovadbe ne utemeljuje, da bi obdolženec storil to kaznivo dejanje, ne konkretizira, zato je ni mogoče presoditi.

10. Vrhovno sodišče glede na vse navedeno ugotavlja, da niso podane v zahtevi uveljavljene kršitve določb zakona o kazenskem postopku in ustave. Zato je zahtevo za varstvo zakonitosti v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo kot neutemeljeno.