Supreme Court dismisses appeal on real servitude claim, noting lack of derivative acquisition method and irrelevant contract ratification arguments.

Tožnica v reviziji posveča pravnomočni odločitvi v delu o zavrnitvi primarnega zahtevka za ugotovitev obstoja stvarne služnosti le skopo in pravno neupoštevno pozornost s sklicevanjem na pravila o konvalidaciji oblično hibnega posla iz 73. člena ZOR. Spričo ugotovljenega neobstoja pridobitnega načina za pravno veljavno ustanovitev služnosti na derivativni način pa te revizijske trditve niso pomembne za odločitev o zahtevku tožnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Revizija se v delu, v katerem ni bila že zavržena z nerazveljavljenim delom sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 274/2007 z dne 20. 3. 2008, zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo oba nedenarna zahtevka tožnice, povzeta v izreku prvostopenjske sodbe pod točko I in II, od katerih je slednjega tožnica uveljavljala po pravilih o naknadni eventualni kumulaciji zahtevkov; upoštevaje uspeh strank v pravdi glede na tak njen izid je tožnici naložilo plačilo stroškov postopka prvih enajstih toženih strank v znesku 337.549,20 tedanjih SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 13. 12. 2005 dalje do plačila.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala spremembo pravnomočne sodbe v smeri ugoditve tožbenemu zahtevku, podredno pa razveljavitev sodb sodišč obeh stopenj in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Vrhovno sodišče je o tožničini reviziji že odločilo s sklepom II Ips 274/2007 z dne 20. 3. 2008 tako, da jo je v celoti zavrglo kot nedovoljeno, vendar je ta sklep Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi tožnice s svojo odločbo Up 1771/08 z dne 18. 6. 2009 razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o nedovoljenosti revizije glede primarnega zahtevka in v tem obsegu vrnilo zadevo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

6. Revizija v delu, še odprtem za odločanje o njej, ni utemeljena.

7. Glede na dosedanji potek postopka je v ponovljenem revizijskem postopku aktualno le še (vsebinsko) odločanje o tožničini reviziji zoper pravnomočno sodbo v delu o zavrnitvi njenega primarno uveljavljanega zahtevka. Ta je glasil na ugotovitev („priznanje) obstoja tožničine služnostne pravice „dostopa in prehoda po podhodu in dvorišču...v breme vsakokratnega lastnika........(služečega zemljišča)... za potrebe vsakokratnega etažnega lastnika gospodujoče parcele... in se bo ta sodba po uradni dolžnosti vpisala v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Piranu“, ter na prepoved poseganja v tožničino služnostno pravico in na odstranitev obstoječih ovir za njeno izvrševanje; v postopku na prvi in drugi stopnji je bil pravnomočno zavrnjen z obrazložitvijo, da se stvarna služnost derivativno pridobi šele z vpisom v javno knjigo (ne glede na nadaljnje razlogovanje sodišč prve in druge stopnje o neobstoju upoštevnega pravnega naslova za pridobitev služnosti v obravnavanem primeru), med pravdnima strankama pa sploh ni bilo spora o tem, da zatrjevana služnost ni vknjižena in da torej ni izkazan pridobitni način kot nujni pogoj za možnost ugoditve primarno uveljevljanemu zahtevku tožnice (52. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih – ZTLR).

8. Tožnica v reviziji posveča pravnomočni odločitvi v delu o zavrnitvi primarnega zahtevka le skopo in pravno neupoštevno pozornost s sklicevanjem na pravila o konvalidaciji oblično hibnega posla iz 73. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Spričo ugotovljenega neobstoja pridobitnega načina za pravno veljavno ustanovitev služnosti na derivativni način pa te revizijske trditve niso pomembne za odločitev o zahtevku tožnice.

9. Ker se po obrazloženem izkaže, da uveljavljani in tudi po uradni dolžnosti upošteven revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP) ni podan, je bilo treba tožničino revizijo na podlagi določbe 378. člena ZPP v dovoljenem delu zavrniti kot neutemeljeno.