Appeal dismissed because property value in non-monetary disputes must be stated in currency and exceed 4,172.93 EUR.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal, ruling that the value of the disputed subject matter must be declared in monetary units rather than points. The plaintiff incorrectly valued the claim at 5,000 points, while the defendant's claim was valued at 5,000 SIT (approximately 20.85 EUR), both failing to meet the statutory threshold. The court held that because neither valuation was expressed in euros and did not exceed the required minimum, the right to appeal was not granted.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), drugi odstavek 367. člena; Vrednost spornega predmeta v sporih z nedenarnim zahtevkom mora biti označena v denarni enoti in presegati mejni znesek 4.172,93 EUR, s čimer se določa dovoljenost revizije.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožnik sam krije svoje stroške revizijskega odgovora.
[JEDRO]
Vrednost spornega predmeta mora biti označena v denarni enoti, ne pa v točkah, in mora presegati 4.172,93 EUR. Ker je v tej zadevi vrednost spornega predmeta s tožbenim zahtevkom za ugotovitev neobstoja služnostne pravice označene s 5.000 točkami, spornega predmeta z nasprotnim tožbenim zahtevkom pa s 5.000 SIT (sedaj 20,85 EUR), revizija ni dovoljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je v drugem sojenju delno ugodilo tožbenemu in nasprotnemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja služnostne pravice, v presežku je oba zahtevka zavrnilo, nasprotno tožbo glede podrejenega tožbenega zahtevka pa zavrglo. Sodišče druge stopnje je o pritožbah obeh pravdnih strank odločilo tako, da je toženčevo pritožbo zavrnilo, tožnikovi pa ugodilo tako, da je v celoti ugodilo njegovemu tožbenemu zahtevku, zavrnilo pa glavni nasprotni tožbeni zahtevek ter odločilo o stroških celotnega postopka.
2. Toženec v pravočasni reviziji proti drugostopenjski sodbi uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga tako spremembo izpodbijane sodbe, da se v celoti potrdi odločitev prvostopenjskega sodišča, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
3. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrženje, ne strinja pa se tudi z vsebinskimi razlogi revizije nasprotne stranke.
4. Revizija ni dovoljena.
5. Zmotno je sicer tožnikovo stališče v odgovoru na revizijo, da revizija v služnostnih sporih nikoli ni dovoljena. Tudi ti spori so premoženjske narave, zaradi nedenarnega zahtevka pa je dovoljenost revizije odvisna od ocene vrednosti spornega predmeta in od vrednosti revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Ta mora v skladu z drugim odstavkom 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) presegati mejni znesek 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Pri sporih z nedenarnim zahtevkom je odločilna vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP in drugi odstavek 180. člena ZPP).
6. V obravnavani zadevi je tožnik v tožbi vrednost spornega predmeta s tožbenim zahtevkom za ugotovitev neobstoja stvarne služnosti opredelil z oznako „pcto 5.000 točk“. Toženec je v nasprotni tožbi vrednost spornega predmeta z nasprotnim tožbenim zahtevkom za ugotovitev obstoja stvarne služnosti, izstavitev zemljiškoknjižne listine in prepoved poseganj opredelil z zneskom 5.000 SIT. Nobena od navedenih opredelitev ne zadošča za dovoljenost revizije. Vrednost spornega predmeta mora biti označena v denarni enoti, ne pa v točkah (po odvetniški, taksni ali kakšni drugi tarifi). Zato ima v točkah označena vrednost spornega predmeta enake posledice kot opustitev navedbe vrednosti spornega predmeta (pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije s 14. 12. 1994, objavljeno v Pravnih mnenjih II/94, str. 5). V tožbi označena vrednost 5.000 točk je zato nepravilna in ne omogoča pravice do revizije. V nasprotni tožbi je označena vrednost spornega predmeta 5.000 SIT (sedaj 20,86 EUR) pa zaradi prenizke vrednosti ne omogoča pravice do revizije zato, ker ne presega mejnega zneska 4.172,93 EUR iz drugega odstavka 367. člena ZPP.
7. Zato je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo toženčevo nedovoljeno revizijo skupaj z njegovimi priglašenimi revizijskimi stroški. O stroških tožnikovega revizijskega odgovora je odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj tožnik zatrjuje napačen razlog za nedovoljenost revizije, vsebinski odgovor na revizijske trditve pa ni bil potreben.