Lease termination appeal partially allowed regarding warning omission impact on breach justification.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court partially granted the review application, permitting appeal only on how the tenant's failure to issue a warning affected the justification for lease termination and non-payment. The first-instance court had rejected the tenant's claim for contract termination and damages, while the appellate court ordered the landlord to pay €438 in damages. The court allowed the review solely to clarify whether the missing warning invalidated the breach arguments, rejecting the broader procedural and factual claims regarding employment guarantees and statutory violations.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: The Supreme Court may permit a review application only if it addresses a specific legal question regarding the impact of a procedural omission on the substantive justification for contract termination and breach of obligations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, kako je izostanek opomina tožeče stranke vplival na utemeljenost odpovednih razlogov neplačevanja najemnine in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Sicer se predlog zavrne.
[JEDRO]
Revizija glede vprašanja, kako je izostanek opomina tožeče stranke vplival na utemeljenost odpovednih razlogov neplačevanja najemnine in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, se dopusti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožeča stranka 3. 11. 2005 odstopila od najemne pogodbe z dne 3. 10. 1994, izpraznitev poslovnih prostorov v prizidku objekta v Celju, s pripadajočim parkirnim prostorom in plačilo 7.235,15 EUR. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek za odpoved najemne pogodbe z dne 3. 10. 1994 za sporne poslovne prostore.
2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje v drugem odstavku zavrnjenega primarnega zahtevka spremenilo tako, da je toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 438,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 6. 2008 do plačila. Sicer je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožeča stranka je vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da je napačno stališče sodišča, da je bila sporna najemna pogodba sklenjena za določen čas. Glede vprašanja odpovednih razlogov, neplačevanja najemnine in neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti zatrjuje odstopanje od sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in se sklicuje na odločbo II Ips 457/93. Meni, da sodišče v zvezi z zatrjevanimi spremenjenimi okoliščinami ni upoštevalo ključne okoliščine, da tožeča stranka poslovne prostore potrebuje zase. O tem vprašanju Vrhovno sodišče Republike Slovenije še ni zavzelo stališča. Napačno je stališče sodišča druge stopnje, da tožeča stranka ni navedla, katere upravne predpise naj bi kršila tožena stranka. Materialnopravno naziranje v zvezi z zagotavljanjem zaposlitve N. in V. L. je napačno.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so v obravnavanem primeru podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa po I. točko. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato v tako začrtanemu obsegu revizijo dopustilo, sicer je predlog zavrnilo.