Appeal allowed; first-instance judgment vacated due to non-meritorious claim and procedural defect regarding employer identity.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker iz tožbenih navedb ni razvidno, ali je izpolnjena procesna predpostavka za sodno varstvo iz 1. in 2. odst. 204. čl. ZDR, čeprav je iz tožbenega zahtevka mogoče sklepati, da je tožnik v času vložitve tožbe še zaposlen pri toženi stranki (in zahteva, da se ugotovi, da se pogodba o zaposlitvi za določen čas šteje za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas), tožba ni sklepčna in ni mogoče izdati zamudne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku ter:

ugotovilo, da se je delovno razmerje za določen čas, ki sta ga sklenili tožeča in tožena stranka dne 11. 6. 2001, transformiralo v delovno razmerje za nedoločen čas, od 11. 6. 2001 dalje (1. točka izreka);

naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki predložiti v podpis novo ustrezno pogodbo o zaposlitvi, ki bo glasila na nedoločen čas od 11. 6. 2001 dalje (2. točka izreka);

naložilo toženi stranki, da je dolžna tožeči stranki povrniti stroške sodnega postopka v znesku 165,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka dneva izpolnitve dalje, do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (3. točka izreka).

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da družba P.M. d.d. ne obstaja več, ker se je preimenovala in se sedaj imenuje D.X.Y. d.d. Maribor, kot izhaja iz izpiska iz sodnega registra. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, to je s pogodbami o zaposlitvi, ki jih je priložila k tožbi, saj se le pogodbe o zaposlitvi, sklenjene od leta 2001 do 2003 dalje nanašajo na toženo stranko, pogodbe o zaposlitvi, sklenjene 23. 5. 2005, 14. 8. 2006 in 30. 7. 2007, pa na delodajalca P.I. d.o.o., ne pa na toženo stranko. Zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, na katero pazi pritožbeno sodišče tudi po uradni dolžnosti, iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo.

Presoja prvostopenjskega sodišča, da so v obravnavanem primeru podani vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe iz 318. člena ZPP, je napačna, saj utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi, tako da pogoj iz 3. točke 1. odstavka 318. člena ZPP ni izpolnjen, vprašljiv pa je tudi obstoj pogoja iz 4. točke 1. odstavka istega člena, glede na označbo delodajalca v pogodbah o zaposlitvi, sklenjenih za določen čas, ki so priložene k tožbi.

Kadar delavec uveljavlja transformacijo pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, v pogodbo o zaposlitvi, sklenjeno za nedoločen čas, mora uveljavljati varstvo pravic v skladu s 1. in 2. odstavkom 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002 – ZDR) in šele po izpolnitvi procesne predpostavke, to je t. i. notranje poti oz. uveljavljanja pravic pri delodajalcu, lahko v rokih, ki so določeni v 2. odstavku 204. člena ZDR, zahteva sodno varstvo pred pristojnim delovnim sodiščem. Le v primeru, če je delavcu delovno razmerje za določen čas že prenehalo (zaradi izteka časa, za katerega je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena), je dopustno direktno sodno varstvo po 3. odstavku 204. člena ZDR, v okviru katerega uveljavlja transformacijo ob pogojih iz 54. člena ZDR. Delavec mora tožbo vložiti v 30 dnevnem (prekluzivnem) roku, ki teče od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, to pa je najkasneje v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja.

Iz tožbenih navedb ni razvidno, ali je v tožnikovem primeru izpolnjena procesna predpostavka iz 1. in 2. odstavka 204. člena ZDR, ki je pogoj za dopustnost tožbe in sodno varstvo, čeprav je iz tožbenega zahtevka, kot je bil postavljen, mogoče sklepati, da je bil tožnik v času vložitve tožbe še zaposlen pri toženi stranki. Poleg tega pa je tožba vložena zoper toženo stranko P.M., Družba za storitve d.d. ... (sedaj D.X.Y. d.d. Maribor), pogodbe o zaposlitvi za določen čas, priložene k tožbi, pa je kot delodajalec navedena družba P.I. d.o.o., ..., na kar utemeljeno opozarja tudi pritožba. To pa pomeni, da tožba ni sklepčna.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi oz. razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, podani, je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano zamudno sodbo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP).

V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpravniti navedeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ter odpraviti nesklepčnost tožbe v skladu z določbo 4. odstavka 318. člena ZPP ter nato ponovno odločiti o tožbenem zahtevku.