Appeal allowed; withdrawal of claim valid only if due to claim fulfillment, not mere lack of evidence.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court allowed the appeal and reversed the first-instance court's order for the plaintiff to bear her own costs. The defendant argued the claim was unfulfilled because she never lived in the disputed property, while the plaintiff failed to substantiate her claim of fulfillment with more than witness testimony. The court ruled that withdrawal is legally relevant only if caused by the fulfillment of the claim, not by the lack of evidence, thereby shifting the cost burden to the plaintiff.
Legislator headnote
AI generated1. odst. 158. čl. ZPP; 212. in 215. čl. ZPP: Withdrawal of a claim is legally relevant only if it occurs due to the fulfillment of the claim, not merely because the claim is unproven; the party claiming fulfillment bears the burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje.
Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.
[JEDRO]
Pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
:
(1) Sodišče prve stopnje je s sklepom postopek ustavilo (1. odst. izreka) in toženki naložilo, naj tožnici plača 268,77 EUR njenih pravdnih stroškov z zamudno posledico (2. odst. izreka).
(2) Zoper stroškovni del sklepa se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj stroškovno odločitev spremeni tako, da tožeča stranka sama nosi svoje pravdne stroške. Pritožbenih stroškov ne priglaša. Navaja, da ni dala povoda za tožbo, tožnica pa je ni umaknila zaradi izpolnitve zahtevka. Le-tega namreč toženka ni mogla izpolniti, saj v spornem stanovanju (ki je solastnina tožnice in B. L.) nikoli ni živela; tja je sicer prihajala na obisk k svojemu partnerju Ž. L., a le občasno in z dovoljenjem. Sodišču prve stopnje še očita, da je brez dokazov verjelo tožničinim zgolj pavšalnim trditvam v zvezi z izpolnitvijo zahtevka.
(3) Odgovor na pritožbo v konkretnem primeru ni predviden (1. odst. 366. čl. ZPP in 7. alineja 2. odst. 366. čl. ZPP), zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo.
(4) Pritožba je utemeljena.
(5) Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je tožbeni zahtevek utemeljen. Bistveno je le, ali do umika pride zaradi izpolnitve zahtevka (1. odst. 158. čl. ZPP). Prav to pa je v konkretnem primeru sporno, saj izpolnitve zahtevka toženka ne priznava. Dokaznemu bremenu, ki v zvezi s tem bremeni tožnico, slednja ni zadostila (212. čl. ZPP in 215. čl. ZPP). Izpolnitve zahtevka namreč ni dokazovala substancirano, saj je predlagala zgolj dokaz „s pričami“. Posledično je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeniti tako, da tožnica sama nosi svoje pravdne stroške, nastale pred sodiščem prve stopnje (3.tč. 365. čl. ZPP). Toženka bi lahko zahtevala tudi povrnitev svojih stroškov (tako na prvi kot na drugi stopnji), a tega ni storila (2. čl. ZPP).
(6) Ker odgovor na pritožbo ni bil potreben, stroškov zanj pritožbeno sodišče ni priznalo (155. čl. ZPP).