Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cp 1707/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.1707.2009 AI generated

Appeal dismissed; land registry court acts ex officio on execution marks based on formal documents received.

Case Number VSL sklep II Cp 1707/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal against the land registry court's entry of an execution mark and mortgage was dismissed as the court acted ex officio upon receiving formal documents from the execution court. The appellant argued the entry was unnecessary because they had previously requested a stay of the execution proceedings, but the court held that land registry decisions must follow the order of receipt of documents and formal requirements. Consequently, the court ruled that the appellant's argument regarding the material necessity of the entry was irrelevant to the formal procedure.

Legislator headnote

AI generated

120. člen ZPP; 122., 124., 148., 86., 87., 90. členi ZZK-1: The land registry court must decide on entries ex officio based on formal documents received, adhering to the principle of formalism and the chronological order of receipt, without assessing the material justification of the execution.

Keywords

AI generated
land registry procedure ex officio decision execution mark entry formal principle order of receipt stay of execution mortgage registration

Cited Legislation

AI generated
120. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP)
122. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
124. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
148. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
86. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
87. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
90. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
161. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1)
34. člen Zakona o sodnih taksah (ZST-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

[JEDRO]

Pritožbene navedbe o nepotrebnosti zemljiškoknjižnega postopka z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka so za zemljiškoknjižni postopek neupoštevne. O zaznambi izvršbe in izbrisu zaznambe izvršbe zemljiškoknjižno sodišče odloči po uradni dolžnosti, ko od izvršilnega sodišča prejme ustrezne listine in obvestila, pri čemer mora upoštevati načelo formalnosti in vrstnega reda vpisov.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Zemljiškoknjižna sodnica je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 4.12.2007, opr. št. I 14626/2007 in sklepa istega sodišča z dne 15.9.2008, opr. št. In 811/2008-2, pri nepremičninah vpisanih v podvložek št. 4213/89 k.o. X., last L.R., opravila zaznambo izvršbe v korist upnika Skupnost lastnikov T. in vknjižbo hipoteke v njegovo korist za denarno terjatev glavnico v znesku 571,86 EUR s pripadki.

Proti sklepu se v ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse smiselno pritožuje upnik iz izvršilnega postopka (udeleženec v zemljiškoknjižnem postopku). Ne navaja pritožbenih razlogov. Navaja, da je že 20.11.2008 podal predlog za umik predloga za izvršbo in ustavitev postopka v celoti, zato je plačilni nalog za takso za vpis zastavne pravice in zaznambo sklepa o izvršbi neutemeljen. Hkrati navaja, da je nezakonit tudi izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice, ker je že predlagal ustavitev izvršilnega postopka.

Udeleženka – dolžnica iz izvršilnega postopka – na vročeno pošiljko ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Ker pritožba ne konkretizira, v katerem delu in iz katerih razlogov napada sklep sodišča prve stopnje, ga je pritožbeno sodišče preizkusilo z vidika morebitnih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) v zvezi s 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP).

Ugotavlja, da je sklep pravilen v pravnem in procesnem pogledu. Temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti. 124. člen ZZK-1 namreč zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. To pomeni, da ne sme preverjati materialnopravnih pogojev za vpis (konkretno: ali je nadaljevanje izvršbe še utemeljeno ali ne, za kar se smiselno v pritožbi zavzema pritožnik), ampak samo formalne, ki so določene v 148. členu ZZK-1. Prvo sodišče je v konkretnem primeru ta preizkus opravilo pravilno. Izpodbijani vpis je opravilo po uradni dolžnosti po določilu 1. odst. 86. člena ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče dovoli izvršbo na nepremičnino (zaznamba izvršbe) na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti predložen sklep o izvršbi, ter nadalje na podlagi 88. člena ZZK-1, ki določa, da sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli vknjižbo hipoteke iz 2. odst. 87. člena ZZK-1. V spisu je sklep o izvršbi izvršilnega sodišča opr. št. 0814 In 811/2008-2 z dne 15.9.2008 (priloga A1), s katerim je dovoljeno nadaljevanje izvršbe, dovoljene s sklepom o izvršbi, opr. št. I 14626/2007, z dne 4.12.2007, z izvršbo na nepremičnine dolžnice ter obvestilo izvršilnega sodišča, ki ga je, kot je razvidno iz prejemne štampiljke, zemljiškoknjižno sodišče prejelo 8.10.2008 (list. št. 1).

Te listine zadoščajo za ugotovitev, da je prvo sodišče zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke opravilo pravilno. Dovoljenega vpisa v formalnem smislu pritožnik niti ne izpodbija. Meni pa, da je bil vpis nepotreben zaradi že predlagane ustavitve izvršilnega postopka. Njegovo naziranje je zmotno. Zemljiškoknjižno sodišče mora odločati o predlaganih vpisih glede posamezne nepremičnine po vrstnem redu, ki se določi po trenutku, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma, ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti (načelo vrstnega reda odločanja o vpisih – 122. člen ZZK-1). Že iz pritožbenih navedb izhaja, da je upnik izvršilnemu sodišču posredoval svoj predlog za umik izvršilnega postopka šele 20.11.2008, to je po 1.10.2008, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo ustrezne listine in obvestilo za vpis zaznambe izvršbe po sklepu z dne 15.9.2008. Zato je bilo sodišče prve stopnje upoštevaje že omenjena zakonska pravila dolžno izvesti zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke, in sicer po uradni dolžnosti, ko je prejelo ustrezne listine in obvestilo izvršilnega sodišča. Tudi o izbrisu zaznambe izvršbe ne bo moglo odločiti samo, ali na predlog upnika, ampak spet po uradni dolžnosti le na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, če bo sklep o izvršbi, ki je bil podlaga za tokratno zaznambo, razveljavljen oziroma spremenjen tako, da je bil predlog za izvršbo na nepremičnino zavrnjen oziroma zavržen, ali (kot zatrjuje pritožnik), če bo izvršba ustavljena in izvršilna dejanja razveljavljena zaradi njegovega umika predloga za izvršbo (1. odst. 90. člena ZZK-1). Če po takem obvestilu zemljiškoknjižno sodišče dovoli izbris zaznambe izvršbe, hkrati po uradni dolžnosti dovoli tudi izbris hipoteke, ki je bila vknjižena v zvezi z zaznambo izvršbe (3. odst. 90. člena ZZK-1). Kot že rečeno, pa bo v konkretnem primeru o tem lahko odločilo šele po prejemu ustreznega obvestila izvršilnega sodišča in je zato pritožba neutemeljena.

Ker je izpodbijani sklep pravilen in v njem ni absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo udeleženca kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je pritožbeno sodišče dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

Odločanje o ugovoru zoper plačilni nalog sodi v pristojnost sodišča prve stopnje, zato pritožbeno sodišče o njem ni odločalo (5. odst. 34. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1).