Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep I Cp 1999/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.1999.2009 AI generated

Appeal dismissed; execution objection rejection based on formal grounds precludes inadmissibility action.

Case Number VSL sklep I Cp 1999/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the plaintiff's action for inadmissibility of execution. The plaintiff argued the lower court failed to evaluate evidence regarding the value of seized property, while the defendant claimed the debt was paid. The court ruled that since the objection was rejected for formal reasons rather than disputed substantive facts regarding the claim, the action for inadmissibility was procedurally barred.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 59. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 274. člen: An action for inadmissibility of execution is not admissible if the execution court rejected the debtor's objection on formal or non-substantive grounds, as the underlying facts regarding the claim are not in dispute.

Keywords

AI generated
action for inadmissibility execution objection formal grounds rejection procedural bar execution proceedings

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Okrajno sodišče v Ljubljani, In 2001/00188, z dne 28.2.2006
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če je izvršilno sodišče ugovor dolžnika zavrnilo iz formalnopravnega, nevsebinskega razloga, kar pomeni, da razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, ki je predmet izvršbe, tožba na nedopustnost izvršbe ni dopustna.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 8.1.2007 in tožeči stranki naložilo v povrnitev toženi stranki pravdne stroške v znesku 540,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper sklep se je v roku pritožila tožeča stranka iz razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma, da ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da če je sodišče ugotovilo, da je tožba pravočasna, bi tožbeni zahtevek lahko kvečjemu zavrnilo, ne pa tožbe zavrglo. Sicer pa je sodišče prve stopnje odločilo na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ki ne izhaja iz spisa. Vpogledalo je namreč le v nekaj listin in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka. Tožnik trdi, da je upnika poplačal z vnovčitvijo slike M. B.. Upnik priznava, da je sliko prejel, gre pa za sliko ogromne vrednosti, katero je prav upnik od tožnika zahteval v zavarovanje svoje terjatve. Med strankama je sporno dejstvo, koliko je slika dejansko vredna, za razjasnitev tega dejstva pa sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče ne zavrže le prepozne pritožbe, kot to zmotno meni pritožba, ampak tudi tožbo, za vložitev katere pritožnik nima pravnega interesa, kot je to storilo z izpodbijanim sklepom sodišča prve stopnje in kar je skladno določbi 1. odstavka 274. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Naj pritožbeno sodišče pritožniku ponovno pojasni, kar je sicer storilo v razlogih izpodbijanega sklepa že sodišče prve stopnje, da je po določbi 1. odstavka 59. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) možno vložiti tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe le, če je izvršilno sodišče odločalo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev. Kot je ugotoviti iz pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 2001/00188, z dne 28.2.2006, je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika, da je upnikova terjatev poplačana, zavrnilo kot neutemeljenega, ker je bil neobrazložen (53. člen ZIZ). Torej je ugovor zavrnilo iz formalnopravnega, nevsebinskega razloga, kar pomeni, da razlog zavrnitve ugovora ni bilo med strankama sporno dejstvo, ki se nanaša na terjatev, ki je predmet izvršbe.

V kolikor pritožba navaja sporna dejstva med strankama, ki se nanašajo na obstoj terjatve, so te navedbe za odločitev o pritožbi irelevantne. Pritožbeno sodišče namreč ugotavlja zgolj razloge, na podlagi katerih je sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, in kot izhaja iz predhodnih navajanj pritožbenega sodišča, je bilo zavrženje tožbe utemeljeno.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo z njo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).