Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cp 1602/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:I.CP.1602.2009 AI generated

Appeal allowed; default judgment voided due to failure to properly notify defendant of hearing under ZPP.

Case Number VSL sodba I Cp 1602/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The Second Instance Court set aside the first-instance default judgment and costs order, remanding the case for a new trial. The defendant argued they were absent due to a traffic accident, while the plaintiff did not respond to the appeal. The court found a fundamental procedural violation because the defendant was not properly notified of the hearing date and the legal consequences of non-attendance under the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

2. odstavek 282. člen ZPP; 7. odstavek 282. člen ZPP; 350. člen ZPP; 354. člen ZPP: A default judgment constitutes a sanction for a party's inactivity and may only be issued if the party has been properly notified of the hearing and the potential consequences.

Keywords

AI generated
default judgment procedural violation proper notification Civil Procedure Act remand for retrial sanction for inactivity fundamental error

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba in sklep razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Zamudna sodba je sankcija za toženčevo neaktivnost, ki pa lahko nastopi le, če je bil nanjo pravilno opozorjen.

[OBRAZLOŽITEV]

:

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 5.456,63 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.05.2004 do plačila. Naložilo ji je še plačilo pravdnih stroškov v višini 295,36 EUR, prav tako v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Z izpodbijanim sklepom ji je naložilo še plačilo dodatnih 167,94 EUR za pravdne stroške pod enakimi plačilnimi pogoji.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec, pri čemer navaja, da se naroka za glavno obravnavo dne 04.11.2008, po katerem je bila izdana zamudna sodba, ni udeležil, ker je bil že od junija odsoten zaradi posledic prometne nesreče. Iz enakih razlogov je izpodbijal sklep, ki ga je prvostopenjsko sodišče izdalo na predlog tožnika za izdajo dopolnilnega sklepa o stroških. »Ugovor« toženca na sodbo in njegovo pritožbo zoper sklep je sodišče prve stopnje obravnavalo kot pritožbi in ju posredovalo temu sodišču.

Tožeča stranka na pritožbi ni odgovorila.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče je pri preizkusu sodbe iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP), ugotovilo, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 7. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Po tej določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka med drugim podana, če je sodišče v nasprotju z določbami tega zakona izdalo zamudno sodbo. Sodišče prve stopnje je zamudno sodbo v tej zadevi izdalo na podlagi 2. odstavka 282. člena ZPP, ker se toženec ni udeležil poravnalnega naroka oziroma prvega naroka za glavno obravnavo. 282. člen ZPP je bil v tem delu spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D, Ur. l. RS, št. 45/2008), ki je začel veljati 01.10.2008. Narok je bil opravljen na dan 04.11.2008, ko je sprememba že veljala, razpisan pa je bil pred njeno uveljavitvijo. V spisu ni kopije vabila, ki ga je prejel toženec, ampak le odredba, da ga je treba vabiti skupaj z opozorili po obrazcu ZČ1. Ker je bila odredba izdana dne 18.09.2008, ko še sprememba ZPP ni veljala, in je v njej uporabljena označba obrazca, ki je bil oblikovan po nespremenjenem zakonu, je mogoče zaključiti, da toženec ni bil opozorjen na možnost izdaje zamudne sodbe, če se naroka ne udeleži. Pravilno opozorilo pa je v takem primeru po 7. odstavku 282. člena ZPP pogoj za izdajo zamudne sodbe. Zamudna sodba je namreč sankcija za toženčevo neaktivnost, ki pa lahko nastopi le, če je bil nanjo pravilno opozorjen. Zato je sodišče v skladu s 1. odstavkom 354. člena ZPP izpodbijano zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje. Posledično je bilo zato treba razveljaviti tudi dopolnilni sklep o stroških. Ker je sodbo in sklep razveljavilo že iz navedenega razloga, se v utemeljenost toženčevih navedb v pritožbi ni spuščalo. Sodišče prve stopnje bo moralo ponovno razpisati poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in nanj pravilno vabiti pravdni stranki skupaj z opozorili, ki jih zahteva spremenjeni zakon.