Appeal dismissed; additional inheritance decree cannot correct prior final decree or challenge inheritance agreement.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Pritožnik je vložil predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, v katerem predlaga, naj sodišče izda sklep o dedovanju nepremičnine, ki je že zajeta v prvem, pravnomočnem sklepu o dedovanju.

S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ni mogoče sanirati morebitnih napak prejšnjega sklepa o dedovanju ali izpodbijati vsebine dednega dogovora.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog zapustnikovega sina B. G. za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju.

Zoper tak sklep se brez navedbe pritožbenih razlogov pritožuje dedič B. G.. Navaja, da je ugotovil, da je gozd, ki je po zapuščinskem postopku pripadal njemu, že vknjižen v zemljiški knjigi na mačeho J. G. pod pretvezo, da gozd ni bil last zapustnika. Pritožnik poudarja, da je bil oče lastnik parcele št. 425, vl. št. 148 in da je bil kot lastnik te nepremičnine vknjižen tudi 16. 11. 2006. Pritožnik je izvirnik izpiska izročil svojemu odvetniku, da ga je dostavil sodišču. Ne razume, zakaj je J. G. dobila to parcelo. Poudarja, da je pokojni stric R.G., ki mu je oče parcelo zapustil, le-to z odstopno izjavo prepustil pritožniku. V nadaljevanju pritožbe pritožnik še dodaja, da je ugotovil, da je odvetnik sodišču zemljiškoknjižni izpisek posredoval šele 27. 4. 2007, kljub temu pa je sodišče zmotno ugotovilo, da zapustnik ni bil lastnik sporne parcele.

Pritožba ni utemeljena.

Dodatni sklep o dedovanju (oz. novi sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju) sodišče v skladu z določbami 221. člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZD) izda, kadar se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini. Parcela št. 425, vl. št. 148 k. o. Spodnja Senarska ne predstavlja premoženja, glede katerega se ob izdaji sklepa o dedovanju ne bi vedelo, da pripada zapuščini, kar pravilno ugotavlja tudi sam pritožnik.

Pritožnik v pritožbi pojasnjuje, zakaj je menil, da sodišče o sporni nepremičnini še ni izdalo sklepa o dedovanju. Pri tem se sklicuje na pojasnilo sodišča prve stopnje v zapisniku naroka s 16. 11. 2006, da zapustnik ni lastnik parc. št. 425 . Ne glede na takšno ugotovitev oz. pojasnilo, pa je sodišče prve stopnje v sklepu o dedovanju sporno nepremičnino zajelo. Zapuščino je razdelilo na podlagi dednega dogovora, ki sta ga sklenila dediča, tako da je pritožnik prejel vse delnice, zapustnikova vdova pa vse preostalo premoženje, pritožniku pa se je sodedinja zavezala izplačati še 56.242,00 EUR.

Glede premoženja, ki je bilo zajeto v sklepu o dedovanju s 16. 11. 2006, ki je postal pravnomočen brez pritožbe, ni mogoče izdati dodatnega sklepa o dedovanju. To je razlog, da je izpodbijani sklep sodišča prve stopnje pravilen. S predlogom za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju pritožnik namreč ne more sanirati morebitnih napak pri izdaji sklepa o dedovanju, pa tudi ne izpodbijati dednega dogovora. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ima dedni dogovor, povzet v sklep o dedovanju, naravo sodne poravnave, ki jo je mogoče izpodbijati le s tožbo.

Ker torej pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče v skladu z določbo 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007-UPB3 in Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 353. členom ZPP in 163. členom ZD zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.