Special appeal against rejection of recusal request dismissed due to lack of impartiality grounds.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Po petem odstavku 73. člena ZPP (Ur.l. RS, št. 26/99) je dovoljena posebna pritožba proti sklepu, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

[OBRAZLOŽITEV]

Predsednik Višjega sodišča v ... je zavrnil predlog dolžnika A. M., ki je zahteval izločitev višjih sodnikov A.Š. in M.B. Tako je odločil zato, ker je ugotovil, da sodnika ne poznata dolžnika in da niso podane okoliščine, ki bi zbujale dvom o njuni nepristranosti. Zgolj dolžnikovo nezadovoljstvo z odločitvijo senata, v katerem sta sodelovala, ni razlog za izločitev.

Proti temu sklepu je dolžnik vložil pritožbo. Navaja, da sta višja sodnika A. Š. in M. B. tiha družbenika v tihi družbi, ki je stranka v postopku. Dodaja, da sodnika sicer izjavljata, da tožnika ne poznata, toda višji sodnik M.B. naj bi storil kaznivo dejanje, ker je iz motornega prevoznega sredstva v dolžnikovi stanovanjski hiši puščal bencin, sorodnik višje sodnice A.Š. pa naj bi med vožnjo po državnih cestah naklepno izzival s hudo kršitvijo prometnih predpisov. -Dolžnik predlaga Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, naj zavrne izpodbijani sklep in naj Sodnemu svetu poda predlog za razrešitev navedenih dveh višjih sodnikov zaradi hujše kršitve zakonov: 14.

člena ZPP in 25. člena URS.

Pritožba je dovoljena, a ni utemeljena.

Po petem odstavku 73. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, ki se uporablja v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, Ur.l. RS, št. 51/98) je dovoljena posebna pritožba proti sklepu, s katerim se zavrne predlog za izločitev višjega sodnika. O njej po 1. točki 37. člena in po prvem odstavku 38. člena ZPP odloča vrhovno sodišče v senatu treh sodnikov.

Pri presoji utemeljenosti pritožbe se je Vrhovno sodišče prepričalo, da je predsednik Višjega sodišča v ... pravilno uporabil 70. člen ZPP, ki navaja izločitvene razloge. Ugotovil je, da sodnika, katerih izločitev se predlaga, ne poznata dolžnika in da niso podane nobene okoliščine, ki bi vzbujale dvom o njuni nepristranosti. Dolžnik v pritožbi dolži sodnika, da sta kršila 14. člen ZPP, kar je povsem nerazumljivo. Če pa meni, da sta kršila 14. člen Ustave Republike Slovenije (URS, Ur.l. RS, št. 33/91), je treba pojasniti, da je bil dolžnik obravnavan tako, kot bi bil kdo drug v enakih okoliščinah. Pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbi sodišča na prvi stopnji (25. člen URS) mu ni bila odvzeta, saj je višje sodišče odločalo o dolžnikovem ugovoru proti sklepu o izvršbi, potem ko je Okrajno sodišče v ... štelo, da ni utemeljen in ga je po 54. členu ZIZ poslalo višjemu sodišču, da odloči kot o pritožbi. Z odločitvijo Višjega sodišča v ..., opr. št. Cp 304/99 dne 17.3.1999 je bi-la dolžnikova ustavna pravica do pravnega sredstva izčrpana, revizija pa po prvem odstavku 10. člena ZIZ v postopku izvršbe in zavarovanja ni dovoljena. Kolikor pritožnik navaja, da sta višja sodnika tiha družbenika v tihi družbi, ki je sodelovala v postopku in jima očita kaznivo dejanje, pa je treba ugotoviti, da pravno relevantnih okoliščin za to trditev ni pojasnil (drugi odstavek 72. člena ZPP) in da gre za nova dejstva, ki jih navaja v pritožbi, a ne pojasni, zakaj jih ni navedel ž-e prej (337. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Toda pritožnikova trditev že pojmovno ni mogoča, ker je upnik javno podjetje z omejeno odgovornostjo, 1., 5. in 159. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD, Ur.l. RS, št. 30/93 do 6/99) pa omogoča ustanovitev tihe družbe le kot osebne družbe. Tudi ob trditvi, da sta sodnika oz. njun sorodnik storila kaznivo dejanje, ne izhaja, da bi kazensko odgovarjala, zlasti taka odgovornost ni razumljiva za dejanja svojcev.

Ker dolžnikova pritožba ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po prvem odstavku 351. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep predsednika višjega sodišča, ki je v zadevi odločal na prvi stopnji.