Appeal allowed regarding separate employment termination and incapacity proceedings for employer liability due to medical negligence.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court allowed the appeal regarding the separation of two distinct legal proceedings concerning employment termination and work incapacity. The employer was held liable for damages after medical commissions failed to recognize that the driver was unfit due to medication, leading to an unjustified dismissal. The court ruled that the employer's negligence in ignoring medical indicators caused the loss, establishing liability despite the procedural separation of the cases.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a odst. 1: The Supreme Court may admit an appeal when a legal issue regarding the separation of employment termination and incapacity proceedings has not yet been adjudicated by the Supreme Court, provided the lower court's negligence in evaluating medical evidence caused the claimant's loss.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dovoli o vprašanju pomena ločenosti postopkov prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi neopravičene odsotnosti z dela (postopka, ki ga je vodila tožeča stranka) in odločanja o delavčevi nezmožnosti za delo (postopka, ki ga je vodila tožena stranka) za odškodninsko odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v položaju, v katerem sta zdravniški komisiji tožene stranke prezrli, da delavec (voznik) dela pri tožeči stranki ni zmogel zaradi jemanja zdravil, zaradi katerih ni smel upravljati vozil, za škodo, ki je tožeči stranki nastala z odškodovanjem delavca za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, pri čemer je bila njegovo neupravičeno odsotnost z dela utemeljevala z zmotnim stališčem navedenih komisij o tem, da je bil delavec dela zmožen.
Sicer se predlog zavrne.
[JEDRO]
Revizija se dovoli o vprašanju pomena ločenosti postopkov prenehanja delovnega razmerja delavca zaradi neopravičene odsotnosti z dela (postopka, ki ga je vodila tožeča stranka) in odločanja o delavčevi nezmožnosti za delo (postopka, ki ga je vodila tožena stranka) za odškodninsko odgovornost tožene stranke do tožeče stranke v položaju, v katerem sta zdravniški komisiji tožene stranke prezrli, da delavec (voznik) dela pri tožeči stranki ni zmogel zaradi jemanja zdravil, zaradi katerih ni smel upravljati vozil, za škodo, ki je tožeči stranki nastala z odškodovanjem delavca za nezakonito prenehanje delovnega razmerja, pri čemer je bila njegovo neupravičeno odsotnost z dela utemeljevala z zmotnim stališčem navedenih komisij o tem, da je bil delavec dela zmožen.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče druge stopnje je z zavrnitvijo pritožbe tožene stranke potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, v skladu s katero mora tožena stranka tožeči stranki plačati 35.844,32 EUR s pripadki. Prisojeni znesek je odškodnina, do katere je tožeča stranka po skladni oceni sodišč nižjih stopenj upravičena glede na naslednje dejansko stanje:
S. H. je bil pri pri prednici tožeče stranke zaposlen kot voznik. Po njeni odločbi z dne 23. 9. 2002 je njegovo delovno razmerje prenehalo, ker se na delo ni vrnil po tem, ko je tožena stranka (direkcija v Ljubljani) na podlagi mnenj svojih ekspertnih organov (zdravniških komisij I. in II. stopnje) izdala odločbo, da je (po začasni nezmožnosti za delo) od 26. 4. 2002 dalje spet delazmožen. Vendar pa je delavec v socialnem sporu odločbo tožene stranke izpodbil. Svojega dela namreč dejansko niti v obdobju 26. 4.–23. 9. 2002 ni zmogel (sodba socialnega sodišča je bila izdana 6. 9. 2004). Delavec je uspel tudi v delovnem sporu zoper tožečo stranko, ki ga je bila po sodbi delovnega sodišča z dne 2. 3. 2005 dolžna reintegrirati. Tožeča stranka se je z delavcem poravnala za škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. V obeh sporih je bila ključna ugotovitev medicinskih izvedencev, da je delavec jemal zdravila, zaradi katerih ni smel voziti – dejstvo, ki sta ga bili navedeni komisiji tožene stranke prezrli.
2. Po oceni sodišč nižjih stopenj navedeni organi tožene stranke s tem, ko pri presoji delovne zmožnosti S. H. niso upoštevali indikacij zdravil, ki so mu bila predpisana, niso ravnali dovolj skrbno. Takšno ravnanje je po njuni oceni povzročilo škodo tožeči stranki, ki je svojemu delavcu morala povrniti plače in regrese. Tožena stranka se za neskrbno ravnanje svojih organov ni ekskulpirala.
3. V predlogu za revizijo tožena stranka oporeka zaključkom pravnomočne sodbe o elementih protipravnosti, vzročne zveze in krivde, ki naj bi utemeljevali njeno odškodninsko odgovornost do tožeče stranke.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so izpolnjeni glede pravnega vprašanja, ki izhaja iz predloga in je opredeljeno v I. točki izreka tega sklepa. O njem namreč Vrhovno sodišče še ni odločalo. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo, sicer pa je predlog zavrnilo.