Supreme Court dismisses appeal when lower court fails to rule on appeal admissibility under ZDSS-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the defendant against a final second-instance judgment regarding pension arrears. The defendant argued that the appellate court was legally obligated to explicitly decide on the appeal's admissibility under specific statutes, yet remained silent. The court held that since the dispute value did not meet the statutory threshold for automatic appeal permission, the appeal was only permissible if explicitly granted by the lower court, which it did not do.
Legislator headnote
AI generated31. člen ZDSS-1; Če vrednost spora ne presega revizijskega minimuma, je revizija dovoljena le, če jo dopusti sodišče; če sodišče ne dopusti ali o dopustitvi ne odloči, je revizija nedovoljena.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
[JEDRO]
Če revizija ni dovoljena že po zakonu, je dovoljena le, če jo dopusti sodišče (31. člen ZDSS-1). Če je sodišče ne dopusti, to pa je tudi v primeru, ko o njeni dopustitvi ne odloči, revizija ni dovoljena. Pravno zmotno je stališče, da bi bila v takem primeru revizija dopuščena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo zakonitih zamudnih obresti od razlik med prejetimi zneski akontacije pokojnin v višini 500,75 EUR in pripadajočimi pokojninami v višini 733,06 EUR za obdobje od 13. 4. 2002 do 6. 11. 2003.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke deloma ugodilo in spremenilo prvostopno sodbo tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti, v preostalem delu, torej tudi glede višine dosojenega zneska, pa je pritožbo zavrnilo.
3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi bilo sodišče druge stopnje na podlagi 5. točke 31. člena in 32. člena ZDSS-1 dolžno odločiti o dopustnosti revizije. Sodišče druge stopnje o tem ni odločilo in ni izdalo sklepa s katerim bi revizijo dopustilo. Tožena stranka zato šteje, da je revizija dopuščena, saj je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.
4. V skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.) je bila revizija vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni dovoljena.
6. Vrednost spora ne presega revizijskega minimuma, torej vrednosti, pri kateri bi bila revizija dovoljena že po zakonu. Kolikor revizija ni dovoljena že po zakonu, je dovoljena le, če jo dopusti sodišče (31. člen ZDSS-1). Če je sodišče ne dopusti, to pa je tudi v primeru, ko o njeni dopustitvi ne odloči, revizija ni dovoljena. Pravno zmotno je stališče tožene stranke, da bi bila v takem primeru revizija dopuščena.
7. Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka v smislu določb 325. člena ZPP predlagala izdajo dopolnilne odločbe. Ni pa tudi podlage, da bi ob za to zadevo veljavni zakonski ureditvi namesto sodišča druge stopnje o dopustitvi revizije odločalo Vrhovno sodišče (tako tudi sklep VIII Ips 520/2007 z dne 23. 2. 2009).
8. Ker revizija glede na vrednost predmeta spora po zakonu ni dovoljena in ker je sodišče druge stopnje tudi ni dopustilo, je glede na določbe drugega odstavka 374. člena ZPP vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zato jo je na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.