Appeal rejected because property value must be stated in the initial complaint, not later, per ZPP Art. 44(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the appellant's revision against the first-instance court's rejection of their property ownership claim. The appellant attempted to establish the value of the disputed property after the first-instance judgment was issued, citing the court fee paid as evidence. The court ruled that the law requires the value of the subject matter to be defined in the original complaint to determine if the revision threshold is met.
Legislator headnote
AI generatedZPP 44(2); ZPP 367(2): The value of the subject matter in property disputes must be stated in the initial complaint; a late declaration after the first-instance judgment fails to establish the right to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Navedba vrednosti spora po izdaji sklepa sodišča prve stopnje je prepozna, saj drugi odstavek 44. člena ZPP določa, da mora biti opredeljena že v tožbi.
[OBRAZLOŽITEV]
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 2.473,40 EUR v 15 dneh, od tedaj dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.
OBRAZLOŽITEV:
1. Tožnica je vložila tožbo zaradi ugotovitve lastninske pravice na nepremičnini. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo.
2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3. Tožnica zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga revizijo.
4. Toženka v odgovoru primarno predlaga zavrženje revizije, podredno pa njeno zavrnitev.
5. Revizija je bila vročena tudi Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
6. Revizija ni dovoljena.
7. Po drugem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega
4.172,93 EUR
(prej 1.000.000 SIT). Ker se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, je po drugem odstavku 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnica navedla v tožbi. Tožnica v tožbi vrednosti spornega predmeta ni opredelila, temveč je zgolj navedla, da je bila plačana sodna taksa v višini 1.585,71 EUR. Toženka je v odgovoru na tožbo sicer predlagala, naj sodišče prve stopnje tožnico pozove na določitev vrednosti spora, vendar sodišče tega ni storilo. Po izdaji sklepa sodišča prve stopnje pa je tožnica vložila predlog za določitev vrednosti spornega predmeta v višini 1.336.090,63 EUR. Predlog je obrazložila s trditvijo, da je že ob vložitvi tožbe plačala sodno takso v najvišjem znesku 1.585,71 EUR.
8. Iz številnih odločb Vrhovnega sodišča in iz načelnega pravnega mnenja (z dne 14. 12. 1994, Pravna mnenja II/94, str. 5) izhaja, da navedba vrednosti spornega predmeta v obliki točk za obračun odvetniške ali taksne tarife za dovoljenost revizije ne zadošča, ne glede na to, kakšno vrednost spora izkazujejo. Nedvomno enako velja v primerih, ko tožeča stranka navede znesek plačane sodne takse ali priloži potrdilo o plačilu. Zato je treba šteti, da vrednost spornega predmeta v tožbi ni bila navedena.
9. Tožničina navedba vrednosti spora po izdaji sklepa sodišča prve stopnje pa je prepozna, saj drugi odstavek 44. člena ZPP določa, da mora biti opredeljena že v tožbi. Ker tožnica ni pravilno navedla vrednosti spornega predmeta, si ni zagotovila pravice do revizije. Zato je revizijsko sodišče tožničino revizijo zavrglo (377. člen ZPP).
10. Tožnica mora toženki po prvem odstavku 165. člena ZPP povrniti stroške odgovora na revizijo v skladu z Odvetniško tarifo ter Zakonom o sodnih taksah. Stroški, ki vsebujejo nagrado odvetniku za sestavo odgovora, dvajset odstotni DDV na odvetniške storitve in plačano sodno takso, znašajo 2.473,40 EUR.