Donation contract invalid due to form; delivery of title deeds deemed valid delivery of real estate.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia revoked lower court judgments that declared a donation contract invalid due to formal defects. The appellant argued the contract was void because the property could not be registered or delivered, while the lower courts held delivery required physical possession or registration. The court ruled that in this specific case, where physical delivery and registration were impossible due to the donor's life interest and land registry issues, the delivery of original title documents constituted valid realization of the contract.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP), 375. člen; 380. člen: When delivery of real estate is impossible due to a donor's life interest and land registry defects, the delivery of original title documents constitutes valid realization of the donation contract.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Sporna nepremičnina se zaradi v pogodbi dogovorjene darovalkine pravice dosmrtne uporabe ni mogla izročiti v posest, prav tako pa zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja tudi ni bil mogoč vpis v zemljiško knjigo. Zato je v obravnavani zadevi mogoče šteti kot izročitev nepremičnine (realizacijo pogodbe) tudi izročitev izvirnikov listin, na podlagi katerih se je mogoče vpisati v zemljiško knjigo.
[OBRAZLOŽITEV]
Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita glede ugotovitve neveljavnosti darilne pogodbe in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.
OBRAZLOŽITEV:
1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku in ugotovilo, da je sporna darilna pogodba zaradi pomanjkljive oblike neveljavna. Zahtevek na ugotovitev, da predstavlja vse premoženje, ki je predmet darilne pogodbe, skupno premoženje pokojne A. Z. in tožnika F. Z., ter da je višina deležev obeh enaka, pa je zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije zavrnilo.
2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in v izpodbijanem prisodilnem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Tožena stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da tekom postopkom ni bilo nikoli sporno, ali razpolaga z izvirnikom kupoprodajne pogodbe. Odločitev sodišča druge stopnje tako temelji na dejstvu, ki med strankama ni bilo sporno. Nadalje meni, da je darilna pogodba veljavna, saj se ji v nasprotnem primeru ne bi uspelo vpisati v zemljiško knjigo. Sodišče je tako materialnopravno zmotno štelo, da je darilna pogodba neveljavna.
4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.
5. Revizija je utemeljena.
6. Stališče sodišč prve in druge stopnje, da se lahko darilna pogodba, katere predmet je nepremičnina in ni sklenjena v strogi obliki, realizira le z vpisom v zemljiško knjigo ali z izročitvijo nepremičnine v posest, je v obravnavani zadevi zaradi specifične situacije materialnopravno zmotno. Specifičnost obravnavane zadeve se namreč kaže v tem, da se sporna nepremičnina zaradi v pogodbi dogovorjene darovalkine pravice dosmrtne uporabe ni mogla izročiti v posest, prav tako pa zaradi neurejenega zemljiško knjižnega stanja tudi ni bil možen vpis v zemljiško knjigo. Zato je v obravnavani zadevi mogoče šteti kot izročitev nepremičnine (realizacijo pogodbe) tudi izročitev izvirnikov listin (tožena stranka je zatrjevala, da ji je darovalka izročila vso potrebno dokumentacijo), na podlagi katerih se je mogoče vpisati v zemljiško knjigo. Sodišče prve stopnje bo tako moralo v novem sojenju ugotoviti, ali je darovalka izročila toženki izvirnike teh listin. Pri tem revizijsko sodišče še pojasnjuje, da v reviziji zatrjevanega vpisa toženke v zemljiško knjigo v tej pravdi ni mogoče upoštevati. Vpis se je namreč zgodil po zaključku glavne obravnave, torej po trenutku na katerega se vežejo časovne meje pravnomočnosti.
7. Glede na obrazloženo je podan revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katerega sta sodišči prve in druge stopnje nepopolno ugotovili dejansko stanje. Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, sodbi sodišč prve in druge stopnje razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (drugi odstavek 380. člen ZPP). Revizijskemu sodišču se tako z očitanimi procesnimi kršitvami niti ni bilo potrebno ukvarjati. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.