Supreme Court dismisses appeal against second instance ruling as procedural step did not conclude the case.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court rejected the applicant's appeal against the second instance court's decision regarding the continuation of proceedings against a legal successor. The core issue was whether the second instance ruling, which only addressed the possibility of continuing the suit against the successor, constituted a final judgment terminating the proceedings. The court determined that since the ruling did not definitively end the economic dispute or the applicant's right to sue the successor independently, the proceedings were not legally concluded. Consequently, the appeal was inadmissible under the Code of Civil Procedure, and the applicant bore the costs of the unsuccessful review.
Legislator headnote
AI generatedArticle 367, paragraph 1; Article 384, paragraph 1; Article 377 of the Code of Civil Procedure: An appeal against a court ruling is inadmissible if the ruling does not legally conclude the proceedings, even if it addresses procedural continuations or successor liability.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrže.
Tožeča stranka krije sama svoje stroške revizijskega postopka.
S. združenje, krije samo svoje stroške odgovora na revizijo.
[JEDRO]
Z izpodbijanim sklepom je odločeno (le) o možnosti nadaljevanja postopka proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku druge toženke. Izpodbijani sklep zato ne posega niti v možnost tožeče stranke, da svoje pravice uveljavlja proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku v samostojnem pravdnem postopku, niti v samo nadaljevanje obravnavanega gospodarskega spora proti drugi toženki. Zato izpodbijani sklep po vsebini ne sodi med sklepe, s katerimi bi bil postopek pravnomočno končan.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Obravnavani postopek se je pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/2008). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po dosedanjih določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo).
2. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katerim se lahko izpodbija pravnomočna sodba, izdana na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP) in sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
3. Tožeča stranka vlaga revizijo zoper sklep, s katerim je sodišče druge stopnje spremenilo sklep sodišča prve stopnje in zavrnilo predlog tožeče stranke za nadaljevanje obravnavanega postopka zoper S., kot pravnim naslednikom v tožbi navedene druge toženke (O.).
4. Z izpodbijanim sklepom je odločeno (le) o možnosti nadaljevanja postopka proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku druge toženke. Izpodbijani sklep zato ne posega niti v možnost tožeče stranke, da svoje pravice uveljavlja proti zatrjevanemu pravnemu nasledniku v samostojnem pravdnem postopku, niti v samo nadaljevanje obravnavanega gospodarskega spora proti drugi toženki. Zato izpodbijani sklep po vsebini ne sodi med sklepe, s katerimi bi bil postopek pravnomočno končan.
5. Ker z obravnavanim sklepom sodišča druge stopnje postopek ni bil pravnomočno končan, revizija zoper njega ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo na podlagi 377. člena ZPP, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje.
6. O stroških revizijskega postopka je Vrhovno sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP. Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zaradi česar po določbi prvega odstavka 154. člena ZPP sama krije svoje stroške revizijskega postopka. S., pa do povrnitve stroškov revizijskega postopka ni upravičeno zato, ker stroški za vsebinski odgovor na nedovoljeno revizijo za pravdo niso potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).