Supreme Court rules that for multiple defendants, the court competent for one is competent for all in enforcement proceedings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia ruled that the District Court in Ljubljana is competent to decide on an enforcement petition against six defendants. Although the District Court in Ajdovščina initially claimed incompetence based on specific enforcement measures, the Supreme Court clarified that defendants sharing a co-owned property are material co-defendants. Consequently, the court competent for one material co-defendant is deemed competent for all of them.
Legislator headnote
AI generated100. člen ZIZ; 191. in 49. člen ZPP: In enforcement proceedings against multiple material co-defendants, the territorial jurisdiction of the court competent for one defendant extends to all co-defendants.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Za odločanje v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
[JEDRO]
Pri izvršbi zoper več dolžnikov, ki so materialni sosporniki, velja krajevna pristojnost sodišča, ki je pristojno za enega od njih, tudi za ostale dolžnike.
[OBRAZLOŽITEV]
Upnica je 18.5.2007 pri Okrajnem sodišču v Ljubljani vložila izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine proti šestim dolžnikom, vendar se je sodišče s sklepom z dne 25.5.2007 izreklo za krajevno nepristojno in po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Ajdovščini. V razlogih sklepa se je sklicevalo na določbo prvega odstavka 100. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ; Ur. l. RS št. 51/98 in nadaljnji). Okrajno sodišče v Ajdovščini svoje pristojnosti ne sprejema in zato v predlogu z dne 22.9.2008 obrazloženo pojasnjuje svoje drugačno stališče ter vrhovnemu sodišču predlaga, da odloči v sporu o pristojnosti.
Za odločanje v tej zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani.
Iz izvršilnega predloga izhaja, da upnica zaradi izterjave dolga (poraba vode v dolžnikom solastnem stanovanju v Ljubljani) predlaga izdajo naloga za plačilo in nato izterjavo dolga od šestih različnih dolžnikov z različnimi izvršilnimi sredstvi: za prvega, tretjega, peto in šestega dolžnika z rubežem njihovih denarnih terjatev, za drugo in četrtega dolžnika pa z rubežem premičnih stvari. Zato bi glede na 100. in 77. ter 78. člen ZIZ za tri od njih prišla v poštev pristojnost Okrajnega sodišča v Ajdovščini, za ostale tri pa pristojnost Okrajnega sodišča v Ljubljani.
Res se v izvršilnem postopku pristojnost ravna po predlaganih izvršilnih sredstvih in res je na podlagi 100. člena ZIZ za prvega dolžnika podana pristojnost Okrajnega sodišča v Ajdovščini, vendar to zadnje dejstvo za vprašanje pristojnosti ni odločilno. Smiselna uporaba 35. člena ZIZ o pristojnosti po prvo navedenem izvršilnem sredstvu tudi za določitev pristojnosti po prvo navedenem dolžniku ne pride v poštev, saj gre za dve različni situaciji. V sodni praksi tega sodišča pri odločanju v sporih o pristojnosti je bilo že sprejeto stališče (npr.
I R 66/2004), da je treba v takem primeru v skladu s 15. členom ZIZ smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji), ki urejajo vprašanje materialnega sosporništva in pristojnosti zanje, torej 191. in 49. člen ZPP. Obveznost za plačilo stroškov v zvezi s solastnim stanovanjem dolžnike opredeljuje kot materialne sospornike po 191. členu ZPP, za take sospornike pa je v 49. členu ZPP določeno, da je pristojno sodišče, ki je pristojno za enega izmed tožencev (dolžnikov). Gre za atrakcijo pristojnosti, zato je upnica z vložitvijo izvršilnega predloga pri enem od več možnih pristojnih sodišč ravnala v skladu z navedeno zakonsko določbo in s tem izbrala, katero bo pristojno sodišče v tej izvršilni zadevi (primerjaj:
Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba 2005, stran 246). Vrhovno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo kot v izreku tega sklepa.