Appeal dismissed because interest claims were incidental, not main, so value threshold for appeal was not met.

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Ker je bilo v tej pravdi o glavnici že pravnomočno odločeno, tožnikova revizija pa se nanaša samo na odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ki imajo vrednost spornega predmeta in s tem tudi vrednost izpodbijanega dela sodbe nič, pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP ni izpolnjen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je s pravno prednico tožene stranke leta 1989 sklenil kupoprodajno pogodbo za nakup nepremičnine v L. Za to pogodbo je bilo kasneje ugotovljeno, da je nična. Tožnik je z dne 10. 2. 1998 vloženo tožbo zahteval vrnitev valorizirane kupnine v znesku 2,496.095 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Dne 10. 12. 1998 je tožbo razširil še na plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti od plačane kupnine v znesku 3,386.375,11 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. V prvem sojenju je bil tožniku pravnomočno prisojen znesek 2,496.095 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 1996 dalje, odločitev o zahtevku za plačilo 3,386.375,11 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je bila razveljavljena (sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 124/98 z dne 8. 11. 1999, v zvezi s sodbo in sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 426/2000 z dne 25. 4. 2001 in v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 515/2001 z dne 16. 5. 2002).

3. V novem sojenju je prvostopenjsko sodišče preostali zahtevek za plačilo kapitaliziranih obresti 3,386.375,11 SIT (sedaj 14.131,09 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 2. 1998 dalje zavrnilo. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

4. Zoper zadnje navedeno sodbo je tožnik vložil revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje.

5. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP – UPB3, Ur. l. RS št. 73/2007) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni dovoljena.

7. Po drugem odstavku 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR (prej 1,000.000 SIT). Za ugotovitev pravice do revizije je odločilna vrednost spornega predmeta, za katero se upošteva le vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Vrednost obresti, pravdnih stroškov, pogodbenih kazni in drugih postranskih terjatev se ne upošteva, če se uveljavljajo skupaj z glavnim zahtevkom (drugi odstavek 39. člena ZPP). Obresti in druge postranske terjatve se torej upoštevajo pri opredelitvi vrednosti spornega predmeta v pravdnem postopku, če se uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Obresti se štejejo za glavni zahtevek, če so osnovni oziroma edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev. Narave postranske terjatve obresti ne izgubijo niti tedaj, ko se zahtevajo v kapitalizirani obliki.

8. Tožnikova revizija izpodbija odločitev sodišča druge stopnje o kapitaliziranih zakonskih zamudnih obrestih. Njihovo plačilo je tožeča stranka zahtevala poleg plačila glavnice. Gre torej za postransko terjatev, ki se po 39. členu ZPP ne upošteva pri določitvi vrednosti spornega predmeta. Po navedenem pravilu namreč postranska terjatev nima nikakršne vrednosti spornega predmeta. Ker je bilo v tej pravdi o glavnici že pravnomočno odločeno, tožnikova revizija pa se nanaša samo na odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ki imajo vrednost spornega predmeta in s tem tudi vrednost izpodbijanega dela sodbe nič, pogoj za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 367. člena ZPP ni izpolnjen. Zato je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo tožeče stranke zavrglo (377. člen ZPP).