Inheritance case where a renunciation of legacy increases co-heirs' shares and excludes the renouncer entirely.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against a first-instance ruling that allocated inheritance shares among heirs. The deceased left a will designating grandchildren as heirs, while the son claimed a necessary portion and the partner renounced inheritance. The court held that a renunciation legally treats the renouncer as never having become an heir, thereby increasing the shares of remaining co-heirs. Consequently, the son's necessary portion was calculated as half of his statutory share, resulting in a 50% allocation, which the court confirmed as correct.
Legislator headnote
AI generateds. 163 of the Inheritance Act; s. 37 of the Non-Contentious Procedure Act: A renunciation of inheritance legally excludes the renouncer from the estate, causing the shares of co-heirs to increase proportionally.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i
sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pravna posledica odpovedi dediščini je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je zapustnik napravil oporoko, s katero je za oporočna dediča določil svoja vnuka M. in D.A. Kot zakonita dediča po pokojnem pa bi prišla v poštev zapustnikov sin B.A. in izvenzakonska partnerka V.Š. Slednja se je odpovedala dedovanju po pokojnem, dedič A.B. pa je uveljavljal nujni delež na zapustnikovem premoženju. Sodišče je zato odločilo, da zapuščino dedujeta oporočna dediča vsak do ¼, nujni dedič B.A. pa do ½.
Proti sklepu se pritožujeta oporočna dediča po pooblaščencu. Menita, da je odločitev sodišča napačna in da znaša nujni delež zapustnikovega sina B.A. le ¼ zapuščine in ne ½. Po mnenju pritožbe namreč odpoved nujnemu deležu s strani V.Š. ne more predstavljati podlage za povečanje nujnega deleža zapustnikovega sina.
Pritožba ni utemeljena.
Ne drži, da gre v obravnavanem primeru za situacijo, ko se je eden od dedičev odločil, da nujnega deleža ne bo uveljavljal. Dedna izjava V.Š. se je namreč glasila, da se dedovanju po pokojnem I.A. odpoveduje (l.št. 22 spisa). To je prvostopenjsko sodišče tudi izrecno navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Pravna posledica odpovedi dediščini pa je v tem, da se šteje, kakor da odpovedujoči sploh ni postal dedič, kar ima za nadaljnjo posledico, da se povečajo dedni deleži sodedičev. Dedna izjava V.Š. je torej imela za posledico ugotovitev, da je edini zakoniti dedič, ki bi prišel v poštev za dedovanje po pokojnem I.A., njegov sin B.A. Ker pa je zapustnik razpolagal z oporoko, gre B.A. le nujni delež, ki ga je izrecno uveljavljal, ta delež pa znaša ½ zakonitega dednega deleža, torej polovico zapuščine. Odločitev prvostopenjskega sodišča je torej pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2.tč. 365.čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 163.čl. Zakona o dedovanju – ZD in 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku – ZNP).