Slovenia Supreme Court dismisses appeal; threats of dismissal or criminal charges do not void employment contracts.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's appeal against a final judgment dismissing her claim to annul an employment termination agreement. The applicant argued she signed the agreement under duress due to threats of disciplinary action, dismissal, or criminal prosecution, but the court found these threats insufficient to create the necessary fear for invalidation. The court ruled that such threats do not constitute a legal ground for voiding the contract because they do not undermine the employee's free will in the specific circumstances. Consequently, the appeal was dismissed, and the applicant bears the costs of the review proceedings.
Legislator headnote
AI generatedArticles 45, 46, and 49 of the Obligations Act; Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi kaznivega dejanja ni razlog za razveljavitev pogodbe, saj ne povzroči utemeljenega strahu in ne vpliva na svobodno voljo strank.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.
[JEDRO]
Grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja, ali pregovarjanje ali nagovarjanje k odpovedi, niso razlogi, ki bi pomenili napako volje, zaradi katere bi bila odpoved pogodbe o zaposlitvi ali sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi lahko razveljavljena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi, da je ničen sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, ki je bil sklenjen med pravdnima strankama 7. 12. 2005 in da je bila tožnica do 1. 2. 2006 zaposlena pri toženi stranki. Sodišče je zaključilo, da tožena stranka tožnici ni grozila oziroma je ni privedla v situacijo, da je bila prisiljena podpisati sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi.
2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da bi sodišče moralo oceniti, da je tožeča stranka sporazum podpisala v zmoti, v katero jo je zvijačno spravila tožena stranka. Poleg tega pa sodbi sodišč druge in prve stopnje nimata razlogov o tako odločilnem dejstvu, kot je zakonita grožnja, kar je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in ugodi tožbenemu zahtevku oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.
4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.
5. Tožena stranka je prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.
6. Revizija ni utemeljena.
7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).
8. Revizija je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka uveljavljala v zvezi z uporabo pojma „zakonite“ grožnje, ki naj bi bil dejstvo, kar pomeni, da bi bilo treba navesti razloge glede njegove uporabe. Ne gre za dejstvo ampak za uporabo materialnega prava v povezavi z nedopustno grožnjo. Pravna teorija obravnava kot nedopustno tisto grožnjo, ki nasprotuje ustavnim načelom, prisilnim predpisom in morali, nedopustnost pa se ocenjuje glede na okoliščine vsake grožnje posebej. Grožnja je protipravna, če je uporabljeno protipravno sredstvo ali se zasleduje protipraven namen. Tudi če sredstvo samo po sebi ni protipravno, ni rečeno, da taka grožnja ni protipravna. Tukaj se pojavi pojem – ki pa seveda ni pravni pojem – „zakonite“ grožnje. Do nje pride, če cilj, ki se zasleduje, ni prepovedan (na primer odpoved pogodbe o zaposlitvi, kazenska ovadba), gre pa za povezavo z neko posledico (odpoved pogodbe o zaposlitvi, sporazum o odpovedi pogodbe o zaposlitvi), ki daje notranjo povezanost (instrumentalizacija). Vendar ta grožnja, čeprav je protipravna (in zato nedopustna), ne povzroči pri drugi stranki utemeljenega strahu, tako da to ni, če gre za tovrstno grožnjo, razlog za razveljavitev pogodbe (45. člen Obligacijskega zakonika – OZ – Ur. l. RS, št. 83/2001). Ker gre za uporabo materialnega prava ni mogoče ugotoviti, da sodišče nima razlogov o odločilnem dejstvu, zato v reviziji očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni mogoče ugotoviti.
9. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti).
10. Razveljavitev pogodbe je glede na določbe 45. člena OZ, 46. člena OZ in 49. člena OZ možna zaradi grožnje, bistvene zmote ali prevare. Glede na ugotovljeno dejansko stanje v spornem primeru ni šlo za nobeno od zakonsko določenih možnosti. „Grožnja“ z uvedbo postopka za odpoved pogodbe o zaposlitvi in kazensko prijavo (tožena stranka je tožnici „predočila“, da bo tožena stranka pričela s postopkom za odpoved pogodbe o zaposlitvi in da bo predlagala uvedbo kazenskega postopke, če tožeča stranka ne podpiše sporazuma), pri tožnici ni mogla povzročiti utemeljenega strahu, da bi ta pod njegovim vplivom lahko izjavila drugačno voljo, kot bi jo sicer. Tak je dejanski zaključek nižjih sodišč in tudi zaključek o pogodbeni volji strank. Na to ugotovitev je revizijsko sodišče vezano, ker glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotno ali nepolno ugotovljenega dejanskega stanja.
11. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je sodno prakso, po kateri grožnja z disciplinskim postopkom, odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ali ovadbo zaradi storjenega kaznivega dejanja ali pregovarjanje ali nagovarjanje k odpovedi ni razlog, ki bi pomenil nedopustno grožnjo (in bi bil z njo povzročen utemeljen strah), bistveno zmoto ali prevaro, ki bi lahko povzročila razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, gradilo dolga leta (samo primeroma VIII Ips 2/97 z dne 13. 5. 1997, VIII Ips 188/2001 z dne 18. 6. 2002, VIII Ips 269/2003 z dne 8. 6. 2006, VIII Ips 279/2006 z dne 21. 11. 2006). To niso pravno relevantna dejstva, ki bi lahko vplivala na presojo svobodne volje strank in zato tožničinemu tožbenemu zahtevku utemeljeno ni bilo mogoče ugoditi.
12. Zato je revizijsko sodišče ob uporabi določb 378. člena ZPP, revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo.
13. O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo ob upoštevanju določb 155. člena ZPP.