Appeal dismissed; court settlement is an enforceable title if debt is due and recorded in minutes.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected her claim for a mortgage action. The plaintiff argued that a prior court settlement lacked direct enforceability because the debt's enforceability was not explicitly noted in the land registry, necessitating a new lawsuit. The court ruled that the settlement itself constitutes an enforceable title once the debt is due and proven by the settlement minutes, rendering a separate mortgage action unnecessary.
Legislator headnote
AI generated17. člen ZIZ; 20. člen ZIZ: A court settlement is an enforceable title if the claim is due and the due date is evidenced by the settlement minutes, making a separate enforcement action for the secured claim redundant.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
Tožeča stranka trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Izvršljiva sodna poravnava predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo.
Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost terjatve pa se dokazuje tudi z zapisnikom o poravnavi.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke.
Zoper navedeni sklep vlaga tožnica pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki je zavrglo tožničino tožbo, ker naj ne bi imela pravne koristi od njene vložitve. Sodišče prve stopnje meni, da tožnica že razpolaga z ustrezno sodno poravnavo, vendar pa na podlagi sodne poravnave Okrožnega sodišča v Krškem, P 6/2003 z dne 4.5.2006 ni določena neposredna izvršljivost 3. točke te poravnave. Pri vknjižbi zastavne pravice v zemljiški knjigi je namreč treba zaznamovati tudi izvršljivost terjatve, za katero je dovoljena zastavna pravica in zato ni dovolj, da je vpisana zgolj zastavna pravica v zemljiški knjigi, ampak je potrebno, da je vknjižena tudi zaznamba izvršljivosti terjatve, tega pa v predmetni zadevi ni bilo. Sama terjatev tožeče stranke se je le zavarovala z zastavno pravico na toženčevih nepremičninah, to zavarovanje pa tožnici ne zadošča, da bi lahko na podlagi sodne poravnave v izvršilnem postopku zahtevala poplačilo terjatve iz vrednosti zastavljenih nepremičnin. Zato je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen.
Tožena stranka ni odgovorila na vročeno pritožbo.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe je pravilna. Sodišče prve stopnje se je sicer nekoliko nerodno izrazilo pri utemeljevanju svojega sklepa, da tožeča stranka nima pravne koristi za vložitev svoje tožbe, vendar pa je svojo odločitev pravilno oprlo na ugotovljeno dejstvo, da je bila o predmetu tožbenega zahtevka (plačilo zneska 16.691,70 EUR, prej 4,000.000,00 SIT, s pripadajočimi obrestmi) med istima pravdnima strankama že sklenjena sodna poravnava v zadevi Okrožnega sodišča v Krškem, P 6/2003 z dne 4.5.2006. Pritožbene trditve o pomenu te sodne poravnave so neumestne. Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla, zapadlost terjatve pa se dokazuje tudi z zapisnikom o poravnavi (1. in 2. odst. 20. čl. ZIZ). Iz 2. točke navedene sodne poravnave izhaja, da je vtoževana terjatev zapadla s 1.5.2008, zato predstavlja ta izvršljiva sodna poravnava izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo (17. čl. ZIZ). Tožnici zato ni treba vlagati hipotekarne tožbe, ampak lahko predlaga izvršbo (tudi) na toženčeve nepremičnine, na katerih ima po sodni poravnavi vknjiženo zastavno pravico za zavarovanje vtoževane terjatve. S tem v zvezi so zato nerazumljive in pravno zgrešene tožničine trditve, da ni določena neposredna izvršljivost 3. točke sodne poravnave, da je treba v zemljiški knjigi zaznamovati izvršljivost terjatve, ker ni dovolj le vpis zastavne pravice, in da tožničina zastavna pravica ne zadošča, da bi na podlagi sodne poravnave v izvršilnem postopku zahtevala poplačilo svoje terjatve iz zastavljenih nepremičnin, ker (po njenem mnenju) neposredna izvršljivost same terjatve ne izhaja iz navedene sodne poravnave. Ker je bila o predmetu te pravde torej že sklenjena sodna poravnava v navedeni zadevi P 6/2003, gre za že pravnomočno razsojeno stvar in zato ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zavrglo tožbo (308. čl. ZPP).
Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP). Tožeča stranka ni uspela s pritožbo, zato sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odst. 154. čl. in 1. odst. 165. čl. ZPP).