Appeal allowed; first-instance judgment revoked due to lack of active standing and incorrect statute of limitations application.

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom pred uveljavitvijo ZGD-1 dne 04.05.2006 ni bilo mogoče, podjetniško prestrukturiranje pa je bilo mogoče le z uporabo splošnih pravil, s prenehanjem s.p, družba, v katero je tožnik vložil svoje podjetje, ni univerzalni pravni naslednik podjetnika posameznika.

[OBRAZLOŽITEV]

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS Su ... z dne 19.3.2009 prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka dolžna plačati znesek 3.746.904,15 SIT (sedaj 15.635,55 EUR) s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi. Tožeči stranki je naložilo tudi povračilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 615,00 EUR.

Zoper navedeno sodbo se po

svojih pooblaščencih

iz vseh pritožbenih razlogov po

338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe, saj do uveljavitve Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 42/2006 s spremembami, v nadaljevanju ZGD - 1) ni bilo možno statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom. Nadalje nasprotuje tudi zaključku, da je njena terjatev zastarana. Ta temelji na določbah o neupravičeni obogatitvi ter zanjo velja 5 letni zastaralni rok, saj ni terjatev iz gospodarske pogodbe. Predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in priglaša stroške pritožbe.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe tožeče stranke in priglaša stroške odgovora.

Pritožba je utemeljena.

S. D. J. s.p. in tožena stranka sta 07.07.1998 sklenila prodajno pogodbo za nepremičnino, vpisano v vl. št. 798, 990 in 1494, k.o. Ž., in sicer za pritlične prostore, pisarne in zemljišče. Z dopisom dne 09.05.2009 je tožena stranka sporočila, da zapadli obroki kupnine niso bili plačani niti v dodatnem roku, zato pogodbo razdira. Tožeča stranka s tožbo zahteva vračilo plačanih zneskov, tožena stranka pa ugovarja njeni aktivni legitimaciji in uveljavlja tudi zastaranje.

Sodišče prve stopnje je po vpogledu v zgodovinski izpisek iz sodnega registra ugotovilo, da iz vpisa dejavnosti izhaja, da so S. d.o.o. pravni naslednik S. D. J. s.p. Takšen zaključek pa ne more držati, saj enaka dejavnost še ne pomeni, da je družba pravni naslednik S. D. J. s.p. Tudi sicer pa ima pritožba prav, ko opozarja, da statusno preoblikovanje podjetnika posameznika z univerzalnim pravnim nasledstvom pred uveljavitvijo ZGD-1 dne 04.05.2006 (1) ni bilo mogoče. Podjetniško prestrukturiranje je bilo možno le z uporabo splošnih pravil (2), ki zahtevajo tudi prenehanje s.p (3). Družba, v katero je tožnik vložil svoje podjetje, pa ne more biti univerzalni pravni naslednik podjetnika posameznika, kljub nazivu sklepa, ki je bil podlaga za vpis. Aktivna legitimacija tožeče stranke je tako podana.

Ne drži pa niti argument, da gre za terjatev iz gospodarske pogodbe in je zato ta, upoštevajoč 3-letni zastaralni rok (4), zastarana. Ne glede na to ali gre pogodbo uvrstiti med gospodarske pogodbe ali ne, vtoževana terjatev ne izvira iz te pogodbe, saj je bila ta razdrta, zato takšna opredelitev ne more vplivati na zastaranje. Tožeča stranka ima prav, da njena terjatev temelji na neupravičeni obogatitvi (kondikcija (5)) in zato zastara v splošnem 5-letnem zastaralnem roku (6).

Ker sodišče prve stopnje zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč utemeljenosti vtoževane terjatve po vsebini (izpolnjenih pogojih neupravičene obogatitve) ni presojalo, je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (353. člen ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presoditi tožbeni zahtevek tožeče stranke v luči zgoraj navedenega in svojo odločitev tudi ustrezno in preverljivo obrazložiti.

Ker je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo, je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).

(1) 667. člen ZGD-1.

(2) Glej Prelič in ostali: Veliki komentar zakona o gospodarskih razmerjih -1, str. 911 in naslednja.

(3) Kocbek in ostali: Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, 1. knjiga, str. 418, enako pa izhaja tudi iz določbe 10. odstavka 410. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS, št. 30/1993 s spremembami).

(4) 374. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), ki ga je glede na določbo 1060. člena Obligacijskega zakonika potrebno uporabiti.

(5) 4. odstavek 210. člena ZOR.

(6) 371. člen ZOR.