Appellate court dismisses appeal confirming that estate funeral costs are debts payable by heirs up to inheritance value.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the widow's appeal, upholding the first-instance judgment that funeral and other estate debts are payable by heirs only up to the value of the inherited property. The widow argued that her proven expenses exceeded the estate's value and demanded the entire inheritance, but the court found no legal basis to force heirs to pay beyond their statutory liability limit. Consequently, the court ruled that since no agreement was reached with co-heirs, the widow must pursue her excess claim in ordinary civil proceedings.
Legislator headnote
AI generatedčl. 142 ZD; Funeral and other estate debts are considered debts of the estate, and heirs are liable for them only up to the value of the inherited property, not beyond.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Pogrebni in drugi stroški zapuščine so dolg zapuščine in se uporabljajo pravila, ki veljajo za odgovornost dedičev za dolgove zapustnika, za katere dedič odgovarja do vrednosti podedovanega premoženja.
[OBRAZLOŽITEV]
:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v zapuščino spada osebni avto Renault Clio, delnice oznake G podjetja Slovenijales, vloga na hranilni knjižici PBS in vloga na osebnem računu NLB, d.d. ter na podlagi zakonitega dedovanja za dediča proglasilo zap. ženo E. D. in zap. sina K. Č., vsakega do ½ zapuščine.
Zoper tak sklep se pritožuje zapustnikova vdova, ki v pritožbi navaja, da je na zapuščinski obravnavi vložila v spis popis stroškov, ki jih je imela z zapuščino, vendar sodišče tega v izpodbijanem sklepu ni omenilo. Iz vložene dokumentacije izhaja, da so stroški večji kot znaša vrednost zapuščine. Pritožnica predlaga, da sodišče spremeni sklep tako, da ji prisodi celotno zapuščino, saj njena terjatev presega vrednost zapuščine.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožnica je na naroku 3.10.2008 s pismeno vlogo res priglasila stroške, o katerih se sodišče prve stopnje ni izjasnilo, vendar sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne podlage, da bi ugotovilo, da ti stroški presegajo vrednost zapuščine in da celotna vrednost zapuščine pripada pritožnici kot zmotno in neutemeljeno trdi pritožba. O povračilu teh stroškov bi se dediča v zapuščinskem postopku lahko dogovorila. Ker pa tak dogovor ni bil sklenjen, sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne zakonske osnove za odločitev o obveznosti sodediča, da povrne stroške pritožnici. V konkretnem primeru gre za dolg zapuščine, ki je nastal šele po smrti zapustnika. Za te dolgove odgovarjajo dediči enako kot za zapustnikove dolgove, torej vsak do višine vrednosti dednega deleža (1. in 3. odstavek čl. 142 ZD). V kolikor pritožnica s sodedičem ne bo dosegla dogovora, bo morala svojo terjatev uveljaviti v pravdi.
Glede na navedeno je bilo pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (čl. 365/2 ZPP v zvezi s čl. 163 ZPP).