Appeal dismissed because land registry court correctly rejected ownership registration due to missing usage right entry.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal was dismissed, and the first-instance court's decision to reject the ownership registration request was upheld. The appellant argued that a statutory usage right existed despite its absence from the land registry, citing nationalization laws. The court ruled that the land registry operates on a formal basis, meaning the non-existence of a registered usage right precludes the registration of ownership under the relevant law.
Legislator headnote
AI generated124. člen ZZK-1; 2. člen ZLNDL: The land registry court decides on entries based solely on the status of entries in the land book; if a usage right is not entered, registration of ownership is impossible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
[JEDRO]
Zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisih po stanju vpisov v zemljiški knjigi (124. čl. ZZK-1). Če pravica uporabe v zemljiški knjigi ni vpisana, vknjižba lastninske pravice po 2. čl. ZLNDL ni mogoča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagatelja zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, s katerim je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 68, k. o. K..
2. Zoper takšen sklep se po svoji pooblaščenki pritožuje predlagatelj P. J.. Sodišču očita, da je napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo. Pravica
uporabe v zemljiški knjigi sicer res ni bila vpisana na pravnega prednika predlagatelja J. J.. Vendar iz predloženih odločb izhaja, da je bil ta pred nacionalizacijo, ki je bila opravljena na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč
(Ur. l. FLRJ, št. 52/1958; ZNNZGZ)
, zemljiškoknjižni lastnik. Bivši lastnik pa je po samem zakonu pridobil pravico uporabe na nacionaliziranih nepremičninah. Vpis pravice uporabe na družbeni lastnini tako ni bil konstitutivnega značaja. Dejstvo, da pravica uporabe v zemljiški knjigi ni bila vpisana, na obstoj te pravice in na utemeljenost predloga za vpis po 2. čl. Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini nima nobenega vpliva. Pri tem se sklicuje na judikat VS RS II Ips 220/2004, ki ga prilaga pritožbi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V zemljiškoknjižnem postopku sodišče odloča o
pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (načelo formalnosti, 124. čl. Zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/2003 s spremembami; ZZK-1).
5. Glede na to, da pravica uporabe predlagatelja oziroma njegovega pravnega prednika na nepremičnini parc. št. 68, k.o. K., v zemljiški knjigi ni vpisana (temveč je vknjižena družbena lastnina v upravi Občine AA), je sodišče prve stopnje njegov predlog utemeljeno zavrnilo.
6. Sklicevanje na 37. čl. Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, po katerem je bivši lastnik na nacionaliziranem zemljišču po samem zakonu pridobil pravico uporabe, dokler na njem stoji zgradba, v zemljiškoknjižnem postopku, kjer sodišče odloča le po stanju vpisov v zemljiški knjigi, ne more biti uspešno. P
redlagatelj bo moral to uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
7. Ker niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba, in tudi ne tisti, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur. l RS, št. 73/2007 – UPB3 s spremembami; ZPP, v zvezi z 2. odst. 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku, Ur. l. SRS, št. 30/86; ZNP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o zavrnitvi vpisa (2. tč. 3. odst. 161. čl. ZZK-1).