Legislator Case Law & Legislation
Sklep X Ips 33/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.33.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal and interim order due to untimely filing under Administrative Dispute Resolution Act.

Case Number Sklep X Ips 33/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the revision and the request for an interim order. The applicant filed the appeal on December 31, 2008, missing the 30-day deadline established by Article 83 of the Administrative Dispute Resolution Act. The court ruled that the untimeliness of the appeal rendered the request for an interim order inadmissible as a prerequisite condition was not met.

Legislator headnote

AI generated

Article 83 of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act; Article 84 of the Administrative Dispute Resolution Act: A request for an interim order is inadmissible if the underlying appeal is filed out of time, as procedural admissibility is a prerequisite for substantive consideration.

Keywords

AI generated
untimely appeal administrative dispute resolution interim order procedural admissibility revision deadline supreme court inadmissible request

Cited Legislation

AI generated
Article 83 of the Administrative Dispute Resolution Act
Article 89 of the Administrative Dispute Resolution Act
Article 84 of the Administrative Dispute Resolution Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Revizija se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

[JEDRO]

Po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 je potrebno revizijo vložiti v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Izdaja začasne odredbe je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe, ena od njih je tudi dovoljenost oziroma pravočasnost revizije. Ker le-ta ni izpolnjena, tudi ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 150/2006) v zvezi z določbo drugega odstavka 105. člena ZUS-1 zavrnilo tožničino tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 24.4.2006, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba zoper odločbo I. zbornice Slovenije z dne 22.12.2005, s katero je prvostopni organ odločil, da se iz imenika pooblaščenih inženirjev in članstva zbornice izbriše tožnica.

2. Zoper prvostopno sodbo je tožnica dne 31. 12. 2008 priporočeno po pošti vložila revizijo in predlog za izdajo začasne odredbe.

3. Revizija je prepozna.

4. Po določbi 1. odstavka 83. člena ZUS-1 lahko zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega sodišča stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe. Po podatkih sodnih spisov je revidentka izpodbijano sodbo prejela dne 31.12.2007 (ko ji je bilo puščeno drugo obvestilo o prispeli pošiljki), revizijo pa je priporočeno po pošti vložila 31. 12. 2008. Rok za vložitev revizije (30 dni od vročitve prvostopne sodbe) se je v tem primeru iztekel s potekom dne 30.1.2008 (sreda). Dne 31. 12. 2008 vložena revizija je torej prepozna.

5. Glede na navedeno je v obravnavanem primeru Vrhovno sodišče revizijo po sodniku posamezniku zavrglo kot prepozno na podlagi 89. člena ZUS-1.

6. Izdaja začasne odredba na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1, ki določa, da Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1, je vezana na obstoj več procesnih predpostavk, ki morajo biti izpolnjene za vsebinsko odločanje o zahtevi za njeno izdajo, ena od njih je tudi dovoljenost oziroma pravočasnost revizije. V obravnavanem primeru je bila revizija kot prepozna zavržena. Ker procesna predpostavka (pravočasnost oziroma dovoljenost revizije) ni izpolnjena, posledično ni pogojev za vsebinsko odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe.

Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1 zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo kot nedovoljeno.