Administrative court dismissed appeal for failing to file required administrative appeal before litigation.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court dismissed the plaintiff's appeal, upholding the first-instance court's decision to reject the administrative lawsuit. The plaintiffs argued the building permit was illegal because the underlying location permit had been revoked, but they failed to file a mandatory administrative appeal against the original permit. The court ruled that because a legal administrative appeal existed but was never filed, the lawsuit lacked a necessary procedural prerequisite and could not proceed to a merits review.
Legislator headnote
AI generatedZUS-1 36. člen 1. odstavek 7.; Administrative litigation cannot be initiated if a mandatory administrative appeal against the contested act was possible but not filed or filed too late.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.
[JEDRO]
Po presoji pritožbenega sodišča tožnika nista izkazala eno od procesnih predpostavk za sprožitev upravnega spora, ki je določena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjski akt mogoča pritožba, vendar ta ni bila vložena.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrglo tožbo tožnikov proti odločbi Upravne enote Vrhnika z dne 15.1.1996, s katero je bilo investitorju A.A. izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo nadomestne stanovanjske hiše. Ugotovilo je, da tožnika zoper akt, ki ga s tožbo izpodbijata, nista vložila pritožbe, čeprav je bila ta mogoča.
2. Tožnika v pritožbi ponavljata svoje navedbe v tožbi. Zatrjujeta, da je gradbeno dovoljenje nezakonito. To dovoljenje temelji na lokacijskem dovoljenju, to pa je bilo odpravljeno.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da tožnika niti v tožbi niti v njeni dopolnitvi in tudi ne po naknadnem pozivu nista izkazala, da bi se zoper sporno odločbo (gradbeno dovoljenje) v upravnem postopku pritožila. Tej ugotovitvi tožnika ne ugovarjata.
5. Ob takšnih ugotovitvah tudi po presoji pritožbenega sodišča nista izkazala eno od procesnih predpostavk za sprožitev upravnega spora, ki je določena v 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ta določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tožbo izpodbija mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno. V obravnavanem primeru je bila zoper prvostopenjski akt mogoča pritožba, vendar ta ni bila vložena. Zato sodišče nima podlage, da bi po vsebini presojalo akt, zoper katerega sta tožnika vložila tožbo.
6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.