Appeal dismissed; objection to court fee based on poverty is not a valid ground under ZST-1.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Higher Court in Koper dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of an objection to a court fee payment order. The appellant argued that the fee was unaffordable due to lack of funds, but the court clarified that objections under Article 34(5) of the Court Fees Act are only valid if the fee was already paid or incorrectly calculated. Since the appellant offered no proof of payment or calculation error, the appeal was rejected, and the appellant was ordered to pay the appeal fee.
Legislator headnote
AI generatedArticle 34(5) of the Court Fees Act; Article 147(1) of the Court Procedure Act: An objection to a court fee payment order is admissible only if the fee has been paid or the fee was incorrectly calculated; an objection based solely on the appellant's financial inability to pay is not admissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba zavezanca D.V. se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i
sklep sodišča prve stopnje.
Zavezanec mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.
[JEDRO]
V skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) je ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Okrajno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrglo ugovor pritožnika D.V. z dne 6. aprila 2009 zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse z dne 12. marca 2009, št. EDST 1.
Proti takšnemu sklepu je pritožnik vložil pritožbo. Meni, da bi moralo sodišče svoje ugotovitve navesti bolj natančno in jih razložiti. Razlog za vložitev ugovora zoper plačilni nalog je materialna ogroženost. Napisal je, da nima dovolj sredstev za plačilo 150,00 EUR takse, kar drži in lahko tudi dokaže. Zato ponovno poziva sodišče, naj ga plačila sodne takse oprosti.
Pritožba ni utemeljena.
Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločilna dejstva pravilno ugotovilo. Pritožniku je pojasnilo, da je v skladu z določbo petega odstavka 34. čl. Zakona o sodnih taksah (dalje ZST-1) ugovor zoper plačilni nalog dopusten iz dveh razlogov in sicer, da je bila taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo. Storilec ugovora ni vložil iz nobenega od navedenih razlogov, saj ne navaja, ne da je takso že plačal, niti da je sodišče takso napačno odmerilo, pač pa, da je le-ta previsoka glede na njegove premoženjske razmere. Glede na že povedano pa iz razloga, kot ga pritožnik navaja, ugovora zoper plačilni nalog ni mogoče vložiti. Zato je višje sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8408 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).