Legislator Case Law & Legislation
VSK sklep II Ip 993/2007 ECLI:SI:VSKP:2008:II.IP.993.2007 AI generated

Appeal court revokes enforcement order when debtor denies business relationship and bears no burden of proof.

Case Number VSK sklep II Ip 993/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court reversed the first-instance judgment, ruling that the enforcement order must be revoked in part regarding the debtor's objection. The debtor argued they had no business relationship with the creditor and did not receive the goods listed in the invoice, while the creditor claimed a valid business relationship existed. The court held that since the debtor denied the existence of the business relationship, the burden of proof shifted to the creditor, who failed to provide objective evidence for the denied facts.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. čl. in 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ); Vrhovno sodišče RS, odločba dne 9.12.1999: When a debtor denies the existence of a business relationship underlying a notarial document for enforcement, the denial itself suffices to validate the objection, and the burden of proving the relationship rests on the creditor.

Keywords

AI generated
enforcement objection notarial document burden of proof business relationship enforcement order revocation

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Vrhovno sodišče RS, odločba dne 9.12.1999
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi dolžnika se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje s p r e m e n i tako, da se ugovoru dolžnika ugodi in se sklep o izvršbi z dne 20.2.2006 razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba in bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku pri Okrožnem sodišču v Kopru.

[JEDRO]

Na upniku je dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira listina, ki predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo. Glede na to v primerih, ko dolžnik zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, zadošča za utemeljenost ugovora že njegovo zanikanje, za zanikana dejstva pa objektivno ni mogoče predložiti dokazov.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V obrazložitvi je navedlo, da ni dolžnik za svoje navedbe v ugovoru niti predlagal in niti predložil nobenega dokaza, njegove navedbe pa so zgolj pavšalne in niso konkretizirane.

Proti navedenemu sklepu je dolžnik po svojem pooblaščencu vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Opozarja, da je v ugovoru jasno navedel, da ne pozna računa, ki ga je upnik priložil predlogu za izvršbo, da blaga, ki se navaja v računu ni prejel in da bi upnik moral vsaj izkazati obstoj terjatve in pravno poslovno razmerje, iz katerega naj bi terjatev izhajala. Če dolžnik trdi, da upniku ni ničesar dolžan, zatrjuje negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati.

Upnik je po svojem pooblaščencu odgovoril na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev. Trdi, da je z dolžnikom poslovno sodeloval in mu iz tega naslova dobavljal blago, ki pa ga dolžnik ni plačal.

Pritožba dolžnika je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je sicer pravilno povzelo 2. odst. 53. čl. oz. 2. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem se šteje ugovor zoper sklep o izvršbi za obrazloženega, če v njem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje in če predlaga dokaze, s katerimi se ugotavljajo dejstva, ki jih navaja v ugovoru. Nadalje je tudi pravilno povzelo načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 9.12.1999, skladno s katerim so pravno pomembna dejstva v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine tista, ki imajo lahko za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična. Vendar pa je po mnenju pritožbenega sodišča ob vsem tem treba upoštevati tudi, da je na upniku dokazno breme za obstoj poslovnega razmerja, iz katerega izvira listina, ki predstavlja verodostojno listino, na podlagi katere upnik predlaga izvršbo. Glede na to v primerih, ko dolžnik zanika obstoj poslovnega razmerja z upnikom, zadošča za utemeljenost ugovora že njegovo zanikanje, za zanikana dejstva pa objektivno ni mogoče predložiti dokazov. In v obravnavanem primeru je po mnenju pritožbenega sodišča dolžnik v ugovoru zanikal obstoj poslovnega razmerja, saj je trdil, da upniku ničesar ne dolguje, da računov ne pozna, zanikal je prejem blaga po navedenih računih. Glede na to je pritožbeno sodišče moralo pritožbi upnika ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, kot je navedeno v izreku (3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ), pri čemer je za odločitev v sporu podana stvarna in krajevna pristojnost Okrožnega sodišča v Kopru (7. tč. 2. odst. 32. čl. in 1. odst. 46. čl. ZPP).