Court dismisses debtor's appeal, ruling late debt reduction arguments constitute a new objection under ZIZ Art. 56.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of their enforcement objection. The debtor argued that subsequent compulsory settlements reduced their debt, but the court found these facts irrelevant to the original objection's timeliness. Consequently, the court ruled that the debtor's new submissions regarding the debt reduction must be treated as a fresh objection filed after the statutory deadline under Article 56 of the Enforcement and Insolvency Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvrševanju in zavarovanju (ZIZ) 56. člen; 56. člen ZIZ: When a debtor raises new facts regarding the debt's value after the enforcement title becomes executable without a timely objection, the court must treat such submissions as a new objection under Article 56 of the Enforcement and Insolvency Act.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in p o t r d i
izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ker pritožnik dejansko navaja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe in katerih z rednim ugovorom tudi ni mogel uveljaviti, bo moralo sodišče prve stopnje to njegovo vlogo obravnavati tudi kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika po tem, ko je ugotovilo, da je ta neutemeljen.
Zoper ta sklep se je pritožil dolžnik in smiselno predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da njegova obveznost do upnika znaša le 1.943,02 EUR. V zvezi s tem pojasnjuje, da je upnik v prvi prisilni poravnavi nad dolžnikom prijavil svojo terjatev v višini 3.477.561,02 SIT. V zvezi s to terjatvijo je nato upnik s sklepom o pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi St 1 pridobil izvršilni naslov le v višini 1.750.593,72 SIT. Ponovno je upnik to terjatev prijavil v postopek druge prisilne poravnave nad dolžnikom. Zaradi učinkov prve prisilne poravnave, se je upnikova terjatev dodatno znižala za 60%. Glede na pravnomočen sklep druge potrjene prisilne poravnave je tako upnik pridobil izvršilni naslov zgolj v višini 465.625,44 SIT, kar znaša 1.943,02 EUR.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Po pregledu spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavnem primeru sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločalo o ugovoru, ki ga je dolžnik podal dne 15.3.2001 (list. št. 6 spisa). V tem ugovoru pa je dolžnik navedel zgolj to, da zoper izdan izvršilni sklep ugovarja v odprtem roku iz vseh ugovornih razlogov. Ob takem stanju je stališče sodišča prve stopnje, da ugovor ni obrazložen in da se tak ugovor šteje kot neutemeljen popolnoma pravilno. Zato tudi glede odločitve sodišča prve stopnje, da se ugovor zavrne, pritožbeno sodišče nima prav nobenih pomislekov. Ob takem stanju je tudi pritožba dolžnika neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče pravilno zavrnilo.
Pritožbene navedbe s katerimi dolžnik pojasnjuje, da pa se je njegova terjatev zaradi dveh sklenjenih prisilnih poravnal (do katerih pa je prišlo bistveno kasneje, po vložitvi ugovora) bistveno zmanjšala, glede na zgoraj obrazloženo, ni mogoče šteti za relevantne pri odločanju o utemeljenosti izpodbijanega sklepa. Ker pa pritožnik dejansko v njih navaja dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev in ki so nastopila po izvršljivosti odločbe in katerih z rednim ugovorom tudi ni mogel uveljaviti, bo moralo sodišče prve stopnje to njegovo vlogo obravnavati tudi kot ugovor po izteku roka po 56. členu ZIZ ter se v tem postopku opredeliti do teh dolžnikovih navedb.