Court dismisses debtor's appeal for execution suspension as income seizure does not meet statutory grounds.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's appeal against the first-instance court's rejection of a request to suspend enforcement. The debtor argued that having 2/3 of their personal income already seized by the tax authority justified a temporary halt to the tax debt enforcement. The court ruled that mere income seizure is a statutory limitation under Article 103 of the Enforcement and Security Act, not a valid ground for suspension under Article 71, which requires specific, exceptional circumstances.
Legislator headnote
AI generatedArticle 71 of the Enforcement and Security Act; Article 103 of the Enforcement and Security Act: Income seizure constitutes a statutory limitation on enforcement and does not satisfy the strict statutory conditions required to suspend enforcement proceedings.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba dolžnika se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dejstvo, ki ga navaja dolžnik, da mu je bilo že poseženo na 2/3 osebnega dohodka, ni razlog zaradi katerega bi bilo mogoče izvršbo odložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, po tem, ko je ugotovilo, da dolžnik v predlogu za odlog ni navedel nobenega od razlogov iz 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
Zoper ta sklep se laično pritožuje dolžnik. V pritožbi navaja, da je sedaj zaposlen kot voznik tovornega vozila pri podjetju H. d.o.o. Zaradi izvršbe Davčnega urada se mu že odteguje 2/3 osebnega dohodka. Zato prosi, da se mu odloži plačilo te terjatve.
Pritožba dolžnika ni utemeljena.
Odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz pravnomočne odločbe, je mogoče dovoliti le izjemoma in sicer pod pogoji, ki so izrecno določeni v 71. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju. Predpostavke, da se lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, so tako podane le, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo utrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku in še to zgolj v primerih, ki so taksativno našteti v devetih točkah 1. odst. 71.
čl. ZIZ. V drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, pa sme glede na določilo 2. odst. 71. čl. ZIZ sodišče na dolžnikov predlog odložiti izvršbo najdlje za tri mesece in to le enkrat. S stališčem sodišča prve stopnje, da dolžnik v obravnavanem primeru sploh ni zatrjeval, niti izkazal v 71.čl. ZIZ naštetih zakonskih pogojev, pod katerimi se lahko izvršba odloži, se strinja tudi pritožbeno sodišče. Dejstvo, ki ga navaja dolžnik, da mu je bilo že poseženo na 2/3 osebnega dohodka, namreč ni razlog zaradi katerega bi bilo mogoče izvršbo odložiti, pač pa gre za okoliščino, ki jo je glede na določbo 103.
čl. ZIZ v okviru omejitev izvršbe na denarne terjatve upoštevati že kot zakonsko omejitev po uradni dolžnosti. Zato tudi te okoliščine ni mogoče uveljavljati kot razlog za odložitev izvršbe. Iz navedenega razloga je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.