Supreme Court allows review on objective liability application when neither vehicle owner is at fault.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court partially granted the applicant's request for review approval regarding the application of Article 153 of the Obligations Act. The lower courts had dismissed the claim because neither driver was found at fault due to road congestion, thereby excluding liability under the objective liability regime. The Court agreed that the lower courts incorrectly applied Article 154, Paragraph 3, which governs liability when no owner is at fault, thus permitting the review on this specific legal point.
Legislator headnote
AI generatedArticles 153 and 154, Paragraph 3 of the Obligations Act: When neither owner of moving vehicles is at fault for an accident, the court must assess liability under Article 154, Paragraph 3, and the lower courts' failure to do so constitutes a ground for review.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlogu se delno ugodi in se revizija dovoli glede vprašanja možnosti uporabe določb 153. člena Obligacijskega zakonika za presojo odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil v primeru, ko ni kriv nobeden od obeh imetnikov (tretji odstavek 154. člena istega zakonika).
Sicer se predlog zavrne.
[JEDRO]
Revizija se dovoli glede vprašanja možnosti uporabe določb 153. člena OZ za presojo odgovornosti pri nesreči premikajočih se motornih vozil v primeru, ko ni kriv nobeden od obeh imetnikov (tretji odstavek 154. člena OZ).
[OBRAZLOŽITEV]
1. S sodbo sodišča druge stopnje je bila zavrnjena pritožba tožnika zoper sodbo sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega zahtevka za plačilo odškodnine. Sodišče druge stopnje je namreč pritrdilo stališču sodišča prve stopnje, da spričo izjemne spolzkosti (zamaščenosti) cestišča ni nobeden od obeh voznikov kriv za trčenje avtomobilov na voznem pasu tožnika. Ker gre pri odgovornosti za nesrečo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila, za primer objektivne odgovornosti, ki se presoja po določbah 153. člena Obligacijskega zakonika (OZ), in ker škoda v obravnavanem primeru izvira iz vzroka, ki je bil izven nevarnih stvari (avtomobilov pravdnih strank) in njegovega učinka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali odvrniti, je po prepričanju sodišča druge stopnje odgovornost (obeh) pravdnih strank za nevarno stvar (njuna avtomobila) izključena; slednje velja posledično torej tudi za možnost presoje obravnavanega primera po določbah tretjega odstavka 154. člena OZ.
2. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili materialno pravo – 154. člen OZ – in odločili v nasprotju s sodno prakso, ki jo je Vrhovno sodišče oblikovalo v judikatu II Ips 470/93. Po trditvah tožnika je bilo kršeno načelo pravičnosti, saj sam ni z ničemer prispeval k nastanku škode. Sicer pa je toženec več kot 1 km vozil po cesti, na kateri je bilo razlito olje in mu je zato mogoče očitati malomarno ravnanje, ker je vozil kot da na cesti ni razlitega olja.
3. Predlog je delno utemeljen.
4. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku so v obravnavanem primeru podani glede pravnih vprašanj, opredeljenih v izreku tega sklepa pod I. točko. Zato je Vrhovno sodišče v tako začrtanem obsegu revizijo dopustilo, sicer pa predlog zavrnilo.