Legislator Case Law & Legislation
Sklep Cp 12/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:CP.12.2009 AI generated

Supreme Court dismisses appeal against fine for insulting court, ruling no valid grounds were presented.

Case Number Sklep Cp 12/2009
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's appeal against a fine imposed for insulting the court. The defendant filed a formal objection but failed to articulate any specific legal grounds for challenging the decision under the relevant procedural and enforcement laws. Consequently, the court found the appeal inadmissible and confirmed the original ruling imposing the monetary penalty.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen; Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen: An appeal against a court fine for contempt is inadmissible if the appellant fails to specify valid legal grounds for the challenge.

Keywords

AI generated
contempt of court monetary penalty inadmissible appeal procedural law enforcement proceedings insulting judiciary unspecified grounds

Cited Legislation

AI generated
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 353. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 350. člen
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Presoja utemeljenosti strankinih pritožbenih navedb v zvezi z izrekom denarne kazni po 109. in 11. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je Višje sodišče v Kopru dolžnika kaznovalo za žalitev, izraženo v njegovi pritožbi z dne 2. 10. 2008, z denarno kaznijo 150,00 EUR, ki jo mora plačati v 30 dneh.

2. Zoper ta sklep je dolžnik pravočasno vložil pritožbo (laično poimenovano kot ugovor), v kateri zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja. Izpodbijani sklep ocenjuje kot „grozljiv in žaljiv“ do njega in institucije, ki se imenuje sodišče, sicer pa njegovih obširnih in mestoma še potencirano žaljivih pritožbenih navedb spričo njihove raznorodnosti, nepovezane prepletenosti in tudi delne nerazumljivosti niti ni mogoče strniti v celovit in vsebinsko konsistenten povzetek obrazložitve pritožbe. Formalnega pritožbenega predloga dolžnik ni ponudil.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Nobene izmed sicer obširnih pritožbenih navedb pritožnika po vsebini ni mogoče pravno opredeliti kot razlog, ki bi utegnil biti relevanten z vidika preizkusa pravilnosti izpodbijane odločitve in ki bi terjal ali vsaj omogočal dialog z naziranji pritožnika s tem v zvezi. To velja tako glede odločitve o podlagi za izrek tako imenovane redovne kazni, oprte na določbe 109. in 11. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kot tudi glede višine izrečene denarne kazni, v zvezi s katero so se pričakovanja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da bo „dosegla svoj specialni preventivni namen“, izkazala celo za preoptimistična že v tem postopku s pritožbo.

Tako je preostal Vrhovnemu sodišču le še obligatoren preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu, predvidenem z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ta pa je pokazal, da noben od po uradni dolžnosti upoštevanih pritožbenih razlogov ni podan. Zato je bilo treba dolžnikovo pritožbo na podlagi določbe 353. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep.