Appeal dismissed; active standing for contract challenge requires party in whose interest revocability is determined.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the appellant's request to issue a provisional order preventing the alienation of real estate, upholding the first-instance court's rejection. The appellant, a third party, argued that the contract between the social assistance recipient and a third party should be revoked under the Obligations Code, claiming the recipient lacked full capacity. The court ruled that active standing to challenge a contract for lack of capacity or mistake of will belongs exclusively to the party in whose interest revocability is determined, which was not the appellant. Furthermore, the Law on Inheritance and the Law on Social Protection did not grant the appellant the right to actively challenge the contract, and the threat of execution was not sufficiently proven.
Legislator headnote
AI generated94. člen Obligacijskega zakonika; 272. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju: Active standing to challenge a contract for lack of capacity or mistake of will is limited to the party in whose interest revocability is determined, excluding third parties even if they have a future claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Aktivna legitimacija pa ne izhaja tudi iz morebitnih drugih zakonskih določb oziroma drugih zakonov. Zakon o dedovanju v 128. členu pravice občine, da izpodbija pogodbe med prejemnikom socialne pomoči in tretjo osebo, ne določa, še manj ZSV, ki občini le omogoča zavarovanje pričakovane terjatve in to v okviru upravnega postopka.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Novi Gorici zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe in sicer prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin s parc.št. 1399, 1414/1, 1414/2, 1417, 1423 in 1437, vse vl. št. 60 k.o. Š., do deleža ½ . Tožeči stranki ni uspelo izkazati verjetnosti terjatve. S tožbo zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med tožencema in sicer na podlagi 94. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ker tožnica ni stranka pogodbe, za njeno izpodbijanje ni aktivno legitimirana. Podlage za zahtevek tožeča stranka nima niti v 99. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV) v zvezi s 128. členom Zakona o dedovanju (ZD), po katerem občina pridobi le pravico zavarovati svoj bodoči zahtevek, niti v 259. členu OZ, saj njena terjatev še ni zapadla. Prav tako ni izpolnjen drugi pogoj za izdajo začasne odredbe po 272. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj tožnica ni navajala ničesar konkretnega v zvezi z nevarnostjo, da bi bila sicer uveljavitev terjatve onemogočena oziroma v zvezi s škodo. Samo dejstvo, da se nepremičnine prodajajo pod realno ceno, pa še ne izkazuje nevarnosti nadaljnje prodaje.
Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni, tako da začasno odredbo izda, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi. Napačno je stališče sodišča, da določilo 99. člena ZSV ne pomeni, da občina pridobi terjatev do upravičenca. Terjatev tožnice je utemeljena tudi upoštevaje določbo 128. člena ZD, po kateri se dedovanje osebe, ki uživa pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Določba se izvede tako, da postane premoženje, ki ustreza vrednosti pomoči, lastnina občine. Pritožba se ne strinja s stališčem sodišča, da dejstvo, da se nepremičnine prodajajo pod realno ceno, ne izkazuje nevarnosti nadaljnje prodaje. V dokazovanje dejstva, da so bile nepremičnine dejansko prodane pod ceno, je tožeča stranka ponudila ustrezne dokaze.
Pritožba ni utemeljena.
Po določbi 94. člena OZ je pogodba izpodbojna, kadar jo je sklenila poslovno omejena oseba, kadar so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank in v drugih primerih, ki jih določa zakon. Aktivno legitimiran za izpodbijanje pogodbe iz razloga poslovno omejene sposobnosti ali napake volje je pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, tožeča stranka ni bila stranka pogodbe, zato za izpodbijanje iz razloga, ker naj bi bil eden od pogodbenikov omejeno poslovno sposoben, ni aktivno legitimirana. Njena aktivna legitimacija pa ne izhaja tudi iz morebitnih drugih zakonskih določb oziroma drugih zakonov. Zakon o dedovanju v 128. členu pravice občine, da izpodbija pogodbe med prejemnikom socialne pomoči in tretjo osebo, ne določa, še manj ZSV, ki občini le omogoča zavarovanje pričakovane terjatve in to v okviru upravnega postopka (očitno je tožeča stranka to možnost zamudila). Ker terjatev tožeče stranke na podlagi povedanega o pomanjkanju aktivne legitimacije ni verjetno izkazana (272. člen ZIZ), je odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe pravilna. Razpravljanje o nevarnosti kot drugem pogoju za izdajo začasne odredbe je zato irelevantno.
Pritožbeno sodišče je sklep preverilo še glede uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Ker teh ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).