Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba I Cp 1234/2006 ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.1234.2006 AI generated

Appeal dismissed; plaintiff lacks right to request land registry entry without proving a binding transfer contract.

Case Number VSK sodba I Cp 1234/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the plaintiff's request for a land registry entry. The plaintiff argued that the defendant illegally acquired land at a low price and failed to pay the purchase price, claiming the land registry entry was invalid. The court ruled that a plaintiff cannot demand a land registry entry without first establishing a binding legal contract for the transfer of ownership, as such a right arises only upon fulfilling contractual obligations.

Legislator headnote

AI generated

Article 435 paragraph 1 of the Obligations Act; Article 243 of the Land Register Act: A party may request the issuance of a land registry entry only if they have acquired the right to demand it based on a binding legal contract for the transfer of ownership; the court is not obligated to correct a materially incorrect claim or validate an invalid transfer.

Keywords

AI generated
land registry entry binding legal contract transfer of ownership materially incorrect claim obligations act land register act property rights

Cited Legislation

AI generated
Article 435 paragraph 1 of the Obligations Act
Article 243 of the Land Register Act
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Tožnik je s tožbo od tožene stranke zahteval, da izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ne da bi zatrjeval, da je bil med njima sklenjen pravni posel za prenos lastninske pravice (zavezovalni pravni posel). Takšen zahtevek ima stranka le takrat, kadar je na podlagi zavezovalnega pravnega posla, pogodbe obigacijskega prava pridobila pravico zahtevati, da ji ta izstavi zemljiškoknjižno dovolilo.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna izstaviti na ime tožeče stranke listino, sposobno za vknjižbo lastninske pravice na parc. št. 411, 412/1, 413, 417 in 420, vse vpisane v vl. št. 4142 k.o. P., sicer bo to listino nadomestila ta pravnomočna sodba in ji povrniti pravdne stroške. Tožečo stranko je obvezalo, da mora toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 110.788,00 SIT v 15 dneh.

Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka po svoji pooblaščenki. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odst. 335. čl. ZPP. Naslov, na podlagi katerega se je tožena stranka vpisala kot zemljiškoknjižni lastnik ni odraz volje pravdnih strank. Tožeča stranka vztraja pri postavljenih trditvah, da tožena stranka ni nikoli plačala kupnine za sporna zemljišča. Tožeča stranka je res v postopku sanacije prodajala sporne nepremičnine kot kmetijska zemljišča, kasneje pa je ugotovila, da gre dejansko za stavbna zemljišča, zato je od nameravane pogodbe odstopila. Tožena stranka je izigrala predpise in se polastila prvovrstnih stavnih zemljišč za ceno 2,5 EUR za kvadratni meter, kar je gotovo nedopustno, še posebej ob primerjavi s cenami gradbenih zemljišč na O. Tožeča stranka meni, da tudi pravnomočna sodna odločba ne mora legalizirati nezakonitega nedopustnega pravnega posla. Sodišču očita kršitev iz 22. čl. Ustave, ker tožeča stranka ni mogla izkoristiti pravice do izjave, ker ni bila seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo za pravno odločilna. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravnorelevantnih dejstev oz. ponudila dokazov, jo je sodišče dolžno opozoriti.

Pritožba ni utemeljena.

Če stranka postavi tožbeni zahtevek, ki je po materialnem pravu napačen, ni dolžnost sodišča prve stopnje, da ji postavi pravilen zahtevek, kot napačno razume materialnopravno vodstvo tožeča stranka. Sodišče mora s svojimi vprašanji le nadgraditi navedbe, ki sta ji stranki že podali, ne more pa dajati pobude, da stranka popolnoma spremeni že podane navedbe oz. ji postaviti tožbeni zahtevek.

Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je pri vtoževanih nepremičninah vknjižena lastninska pravica na ime toženca na podlagi pravnomočne zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Piranu z dne 19.4.2002. Tožnik je s tožbo od tožene stranke zahteval, da izstavi zemljiškoknjižno listino za vpis lastninske pravice na navedenih nepremičninah, ne da bi zatrjeval, da je bil med njima sklenjen pravni posel za prenos lastninske pravice (zavezovalni pravni posel). Takšen zahtevek ima stranka le takrat, kadar je na podlagi zavezovalnega pravnega posla, pogodbe obigacijskega prava pridobila pravico zahtevati, da ji ta izstavi zemljiškoknjižno dovolilo. To pomeni izpolniti obveznost, prenesti (izročiti) nepremičnino tako, da bo tožeča stranka postala lastnica te nepremičnine (primerjaj 1. odst. 435. čl. OZ). Sklenjenega pravnega posla pa tožeča stranka ni zatrjevala, zato po materialnem pravu tudi nima zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Če pa je bila vknjižba lastninske pravice iz kakršnegakoli materialnopravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice tožeče stranke na vknjiženih nepremičninah, lahko tožeča stranka vloži izbrisno tožbo, skladno z določbo 243. čl. ZZK-1. Pritožba tožeče stranke torej ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.