Appeal allowed; court ruled that a name change caused a new ownership registration, not just a name update.

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno sodbo.

[JEDRO]

Dejansko je prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev neveljavnosti vpisa in izbris neveljavnega vpisa ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z vpisom lastninske pravice na nepremičnini s parc. št. 131/1, v zemljiškoknjižnem vl. št. 349, k.o. G., na ime tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo, ker je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da tožeča stranka s predmetno izbrisno tožbo dejansko izpodbija poočitev spremembe imena lastnika, ne pa vknjižbe lastninske pravice. Samo vknjižba je namreč lahko predmet izbrisne tožbe, ne pa tudi katerikoli drugi glavni, kot tudi ne pomožni vpis.

Zoper navedeno sodbo se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi in toženo stranko zaveže k plačilu pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v celoti razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi opozarja, da je ves čas postopka zatrjevala, da je zaradi poočitve spremembe imena, v zemljiški knjigi vpisanega lastnika nepremičnine s parc.

št. 131/1, vl. št. 349, k.o. G., ki je bila med drugim izvršena v nasprotju z določili 116. in 117. čl. Zakona o zemljiški knjigi, dejansko prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine (torej imena tožeče stranke). Vknjižba lastninske pravice na ime tožene stranke kot novega lastnika nepremičnine ni bila izvršena na podlagi druge listine, ki je lahko po določbi 40. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo lastninske pravice, ker tožeča stranka kot lastnica nepremičnine nikoli ni sklenila s toženo stranko zavezovalnega pravnega posla in tudi ni prenesla lastninske pravice na toženo stranko z razpolagalnim pravnim poslom.

Vknjižba tudi ni bila izvršena na podlagi odločbe upravnega organa ob smiselni uporabi 45. čl. zakona, ker tožena stranka ni pravni naslednik tožeče stranke, temveč sta pravdni stranki samostojna pravna subjekta, ki obstojita neodvisno druga od druge. Da je tožeča stranka dejansko izpodbijala vknjižbo lastninske pravice zaradi odprave materialnopravne neveljavnosti vpisa in ne, kot izhaja iz izpodbijane sodbe, poočitev spremembe imena lastnika nepremičnine, izhaja iz tožbenih navedb, kot tudi iz vseh kasnejših trditev in predlaganih dokazov o nepoštenem ravnanju tožene stranke kot pridobitelju lastninske pravice, ki ni bila v dobri veri, iz navedb o materialnopravni neutemeljenosti izpodbijanega vpisa, o prizadetosti lastninske pravice tožeče stranke in s tem o nujnosti tožbe zaradi ureditve neskladja med vsebino vpisa o zemljiški knjigi in s stvarnim dejanskim stanjem, do katerega je prišlo zaradi nepravilnosti v pravnem temelju vpisa.

Tožeča stranka je zatrjevala, da materialnopravni pogoji za prenos lastninske pravice na toženo stranko niso izpolnjeni. Listine, na podlagi katerih je bil izvršen izpodbijani vpis in zaradi katerega je tožeča stranka prizadeta v svojih zemljiškoknjižnih pravicah, niso bile primerne za vpis prenosa lastninske pravice, zato izpodbijani vpis ni veljaven. Pritožba meni, da je izpodbijana sodba v tem delu pomanjkljiva in nima razlogov o odločilnih dejstvih ter je zato ni mogoče preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. tč.

2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer mogoče pritrditi pritožbenim trditvam, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki je podana le, če vsebuje sodba takšne pomanjkljivosti, da je ni mogoče preizkusiti. Razlogi izpodbijane sodbe niso nejasni in niti v medsebojnem nasprotju. Je pa pritrditi pritožbi, da je v obravnavani zadevi prvostopenjsko sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo v posledici česar je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Prvostopenjsko sodišče je pravilno poudarilo, da je z izbrisno tožbo mogoče izpodbijati le materialnopravno napačno vknjižbo (glavni vpis, s katerim se doseže oziroma izkaže pridobitev oziroma prenehanje pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo), saj z drugimi glavnimi vpisi (predznamba, zaznamba) do oškodovanja knjižnih pravic sploh ne more priti. Prav povedano velja še bolj za vpise podatkov, glede katerih zemljiška knjiga ni temeljna evidenca in torej za njih načelo zaupanja v zemljiško knjigo ter s tem povezane domneve ne veljajo. Poočitev je namreč vpis, ki nima nobenih pravnih posledic niti pravnega pomena, kot jih imajo vknjižba, zaznamba in predznamba. Vendar pa se je v obravnavanem primeru zgodilo prav to, da je poočitev dejansko povzročila pravne posledice, saj je zaradi poočitve prišlo do vknjižbe lastninske pravice na drug pravni subjekt. Pritožba pravilno opozarja, da je dejansko prišlo do vknjižbe lastninske pravice na nov pravni subjekt (toženo stranko) in ni bila poočitena le sprememba imena že vpisanega lastnika nepremičnine (torej imena tožeče stranke). V konkretnem primeru gre zato za izbrisno tožbo, saj tisti, ki je bil prej vpisan kot lastnik trdi, da naj se izbriše nezakonit vpis. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo na podlagi 355. člena ZPP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Razveljavitev odločitve o glavni stvari je narekovala tudi razveljavitev odločitve o stroških postopka, o pritožbenih stroških strank bo odločeno s končno odločbo (3.odst.165.čl. ZPP).