Land registry court dismissed objection to property registration due to language of location data, ruling special conditions checked by notary.

Pritožbi se

ugodi

,

izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i

ter zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje in se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižnega sodišča.

[JEDRO]

Zemljiškoknjižno sodišče preverja samo splošne pogoje za vpis, ki jih določa 148. člen ZZK-1, drugi (posebni) pogoji pa se preverjajo v postopku notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor predlagateljica postopka zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 30.4.2007, s katerim je bil zavrnjen predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini s parcelno št. 942 k.o. I. Iz razlogov sklepa izhaja, da je bila predlagateljica s sklepom z dne 4.5.2006 pozvana, da na podlagi 146. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) dopolni predlog s prevodom lokacijske informacije, ki jo je izdala Občina. Opozorjena je bila, da bo predlog zavrnjen, če ne bo ravnala po sklepu. Ker predlagateljica predloga v roku ni dopolnila, je sodišče njen zemljiškoknjižni predlog zavrglo. V utemeljitvi sklepa prvostopenjsko sodišče navaja tudi, da se zemljiškoknjižni postopek na zahtevo stranke ni vodil v italijanskem jeziku, za kar tudi ni bilo pogojev, ter da predlog po 38. členu v zvezi s 1. in 4. točko 146. člena ZZK-1 ni popoln, v kolikor priložena lokacijska informacija, sestavljena v italijanskem jeziku, ni prevedena v slovenski jezik.

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagateljica, ki v pritožbi poudarja, da je lokacijsko informacijo izdal pristojni organ Občine v enem od uradnih jezikov, v katerem le ta posluje, zardi česar sodišče ne more od stranke zahtevati prevoda le tega. Čeprav se postopek vpisa v zemljiško knjigo vodi v slovenskem jeziku, je nedvomno lahko priloga pogodbi, ki je podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo listina, ki jo je izdal pristojni slovenski upravni organ, v obravnavanem primeru organ Občine, v enem od uradnih jezikov in to prav gotovo ne more biti razlogih za zavrnitev vpisa. Ker po mnenju pritožbe, ni obstajal razlog za zavrženje predloga in niti razlog za zavrnitev ugovora, pritožbenemu sodišču predlaga, da ravna v skladu z določbami 161. člena ZZK-1.

Pritožba je utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče preverja samo splošne pogoje za vpis, ki jih določa 148. člen ZZK-1, drugi (posebni) pogoji pa se preverjajo v postopku notarske overitve podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu. Z lokacijsko informacijo predlagatelj dokazuje izpolnitev posebnih pogojev po predpisih o urejanju okolja (38.člen ZZK-1). Notar je tisti, ki mora pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila ugotoviti, kateri pravni režim velja za promet s konkretno nepremičnino. V petem odstavku 38. člena ZZK-1 je določeno, da mora na zahtevo stranke lokacijsko informacijo pridobiti notar. Če ima notar elektronski dostop do informatizirane evidence, v kateri je vpisan podatek o namenu rabe nepremičnine po prostorskih aktih in o morebitnih prostorskih ukrepih, notar vpogleda v to evidenco in v overitvenem potrdilu navede številko transakcije, pod katero je opravil vpogled v to evidenco. Glede na to, da obravnavanem primeru ni sporno, da je lokacijska informacija, ki je sicer sestavljena v italijanskem jeziku, priložena in ker se posebni pogoji za vpis preverjajo v fazi notarske overitve podpisa, ni bilo razloga za zavrženje predmetnega zemljiškoknjižnega predloga. Ker zemljiškoknjižno sodišče drugih pogojev za vknjižbo ni preizkušalo, je potrebno sklep zemljiškoknjižnega sodišča in referentke razveljaviti in zadevo vrniti v nov postopek. (5. tč. 3. odst. 161. člena ZZK-1).