Appeal dismissed: Landmark entry requires lawsuit, not invalid partition proceedings, per Land Registry Act s. 79.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance decision rejecting the request for a land registry entry. The appellant argued that his status as a party in an invalid partition proceeding entitled him to the entry, despite the opposing party's claim. The court ruled that Article 79 of the Land Registry Act permits such entries only for lawsuits, not for invalid partition proceedings, requiring the dispute to be litigated first.
Legislator headnote
AI generated79. člen Zakona o zemljiški knjigi; V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja pogojev za zaznambo spora ni, saj ta določba omogoča zaznambo le v primeru vložene tožbe.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in p o t r d i
sklep sodišča prve stopnje.
Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.
[JEDRO]
79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe, medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti. V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za zaznambo spora pri parc. št. 4517, 4518, 4519, 4842, 4843/2 in 6515 vpisanih v vložku številka 1656 k. o. P., ki so v lasti C.F. in A.S.F. vsakega do ½. Odločitev je utemeljilo s tem, da C.F. ni predlagatelj nepravdnega postopka, ki naj bi se v zemljiški knjigi zaznamoval.
Zoper sklep se pritožuje predlagatelj, ki navaja, da je predlog za zaznambo spora vložil na podlagi potrdila o vloženem predlogu za delitev skupnega premoženja, ki se vodi pri istem sodišču pod opr. št. N1. Nepravdni postopek, katerega uvedbo je predlagal sam, se je vodil pod opr. št. N2, enak nepravdni postopek pa je predlagala tudi A.F.S. in njen predlog je sodišče vpisalo pod opr. št. N1. Zaradi nastale situacije sta se oba postopka združila v isti postopek, ki se vodi pod opr. št. N1. Dejansko ima pritožnik v nepravdnem postopku status predlagatelja in je zato aktivno legitimiran za vložitev predloga za zaznambo spora. Navaja še, da so formalno nepremične vpisane kot solastnina nepravdnih strank vsake do ½, vendar sam v nepravdnem postopku zatrjuje, da je njegov delež na skupnem premoženju večji.
Pritožba ni utemeljena.
Odločitev sodišča prve stopnje, da se predlog za zaznambo spora zavrne, je pravilna iz naslednjega razloga: 79. člen Zakona o zemljiški knjigi predvideva zaznambo spora le v primeru vložene tožbe (kadar gre za spor o pridobitvi pravice na nepremičnini na izviren način oz. v primeru spora o prenehanju pravice), medtem ko za primer nepravdnega postopka dovoljuje le zaznambo spora o določitvi nujne poti (3. točka 1. odst. 79. člena ZZK-1). V nepravdnem postopku za razdružitev skupnega premoženja zato pogojev za zaznambo spora ni. Če se bo med udeležencema nepravdnega postopka izkazalo, da je o višini njunih deležev na skupnem premoženju spor (na kar nakazuje pritožba), bo moral predlagatelj ugotovitev višjega deleža uveljavljati v pravdi, in šele morebitna tožba, če bo vložena, bo lahko predmet zaznambe spora v smislu citiranega določila 79. člena ZZK-1.
Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, čeprav je odločitev utemeljilo z drugimi razlogi (2. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).