Legislator Case Law & Legislation
VSK sodba I Cp 628/2006 ECLI:SI:VSKP:2007:I.CP.628.2006 AI generated

Appeal dismissed; court upheld loan repayment order against defendant's claims of child support and domestic abuse.

Case Number VSK sodba I Cp 628/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance judgment ordering the defendant to repay the plaintiff 480,000 SIT with interest. The defendant argued she received no child support for three years and alleged the plaintiff loaned money to her daughter while subjecting her to sexual harassment and threats. The court rejected these claims as irrelevant to the loan dispute, noting the defendant admitted receiving the funds via signed receipts but failed to prove repayment.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o parnični postopku (ZPP); The court held that allegations of child support arrears and domestic abuse do not invalidate a loan contract when the borrower admits receipt of funds via written evidence but fails to prove repayment.

Keywords

AI generated
loan contract enforcement child support defense domestic abuse relevance written evidence admissibility appellate review standard repayment obligation ZPP appeal procedure

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in

p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

N

avedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki O.M. glavnico v višini 310.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zneska 140.000,00 SIT za čas od 16.5.1998 dalje do plačila ter od zneska 170.000,00 SIT za čas od 2.10.1998 dalje do plačila, v roku osmih dni pod izvršbo. Sklenilo je še, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki vse pravdne stroške v višini 99.327,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila, v osmih dneh pod izvršbo.

Proti taki sodbi se pritožuje tožena stranka. Navaja, da ne vidi razloga zakaj bi si od tožnika sposojala denar, če pravi, da ji je tri leta za nego žene in hčere redno plačeval. Če pa je denar posojal njeni hčerki Darji, naj ga izterja od nje, saj se še vedno sestaja pri njem. Tudi njenih stvari, ki jih je odnesla od doma, brez njene vednosti, ji še vedno ni vrnil. Za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila. Naj dokaže plačila. Ker ni več hotela negovati žene in hčerke, se ji je grdo maščeval. Nadlegoval jo je tudi k spolnosti. Njena pravda ne more propasti, ker je tudi pred najvišjim sodiščem pripravljena povedati, kaj vse se ji je pri njem dogajalo. Pretil ji je tudi z nožem; njej in njenemu življenjskemu partnerju.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi ne navaja nobenih pravno relevantnih dejstev, ki bi lahko omajala ugotovitev sodišča prve stopnje, da si je tožena stranka od tožnika dne 21.3.1998 izposodila znesek 140.000,00 tolarjev in dne 1.6.1998 še znesek 170.000,00 tolarjev, ter da izposojenih zneskov ni vrnila (dokaz A2 v prilogi spisa). Njene, v pritožbi zgolj navržene, navedbe, da je tožnik denar posojal njeni hčerki in da od tožnika za tri leta nege dveh oseb ni nikoli dobila nobenega plačila, ter druge navedbe, ki se nanašajo na njene odnose s tožnikom, za to pravdno zadevo niso pomembne. Tožena stranka namreč ne zanika podpisa potrdil, ki dokazujeta tožnikovo terjatev, ne zanika, da je v potrdilih navedena zneska prejela kot tudi ni dokazala, da ju je vrnila (sodišče je le glede dveh prej izposojenih zneskov ugotovilo, da ju je toženka vrnila in to med pravdnima strankama ni sporno). Glede na povedano je sodba sodišča prve stopnje, s katero je toženi stranki naloženo, da plača tožniku vtoževani znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od datumov zapadlosti posameznih zneskov v plačilo, pravilna. Ker pritožba tožene stranke ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče, potem, ko je še ugotovilo, da sodba tudi nima pomanjkljivosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).