Mortgage claim annotation rejected because mortgage rights require land registry entry to transfer to new creditor.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance decision refusing to annotate a mortgage lawsuit in the land registry. The plaintiff argued that filing the lawsuit itself established standing for the annotation, but the court found that mortgage rights do not transfer automatically upon debt assignment. Since the necessary entry into the land registry had not occurred, the plaintiff was not the registered mortgagee and thus lacked standing to request the annotation under Article 78 of the Land Register Act.
Legislator headnote
AI generatedArticle 78 of the Land Register Act; Mortgage rights do not transfer to a new creditor automatically upon debt assignment but require registration in the land registry, meaning only the registered mortgagee may request annotation of the mortgage lawsuit.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Izbriše se zaznamba zavrnitve predloga za vpis.
[JEDRO]
Hipoteka ne preide na novega upnika zavarovane terjatve avtomatično, ampak je potreben vpis v zemljiški knjigi in ker do takšnega vpisa v konkretnem primeru ni prišlo, je sodišče prve stopnje, upoštevaje določbo 78. čl. Zakona o zemljiški knjigi, po kateri se dovoli zaznamba hipotekarne tožbe, če jo vloži hipotekarni upnik, pravilno postopalo, ko je zaznambo hipotekarne tožbe zavrnilo.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za zaznambo hipotekarne tožbe pri nepremičnini z oznako 9.E, vpisani v vl. št. 4120/12 k.o. S., ki je v lasti T.Ž. do celote, v korist osebe H. d.o.o., na podlagi tožbe, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. P1. Iz vpisov v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini je ugotovilo, da je pri tej nepremičnin vpisana samo ena hipoteka v korist zastavljalnice K. d.o.o.. Tožnik, ki je vložil tožbo in predlaga zaznambo hipotekarne tožbe, pa ni vpisan kot hipotekarni upnik. Ker niti ni izkazano univerzalno ali singularno pravno nasledstvo po vknjiženem hipotekarnem upniku, pogojev za zaznambo hipotekarne tožbe ni.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za zaznambo hipotekarne tožbe se je predlagatelj pritožil. Ne strinja se z ugotovitvijo, da ni aktivno legitimiran za zaznambo hipotekarne tožbe. Meni, da se aktivna legitimacija za zaznambo hipotekarne tožbe izkazuje oziroma opravičuje že z vloženo hipotekarno tožbo in je zato odločitev v nasprotju z namenom te zaznambe. Zaznamba se opravi na predlog osebe, ki ima pravni interes za vpis. Vložena hipotekarna tožba pa takšen interes nedvomno opravičuje. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlogu ugodi in zaznamuje hipotekarna tožba.
Pritožba ni utemeljena.
Zaznamba hipotekarne tožbe se dovoli na podlagi tožbe, ki jo je vložil hipotekarni upnik zoper lastnika obremenjene nepremičnine, s katero zahteva, da se zastavljena nepremičnina proda in iz zasežene kupnine poplača njegova terjatev, zavarovana s hipoteko. Hipotekarni upnik mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega sodišča o vložitvi tožbe in opravilni številki zadeve, pod katero teče postopek. Zaznamba pa se vpiše pri hipoteki, na katero se nanaša, z navedbo sodišča in opravilno številko zadeve. Tudi pri tej zaznambi je učinek ta, da sodba, izdana na podlagi hipotekarne tožbe, učinkuje proti vsakokratnemu vknjiženemu lastniku nepremičnine, v korist katerega je bila lastninska pravica vknjižena z učinkom po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba hipotekarne tožbe.
V konkretni zadevi je predlagatelj sicer res priložil predlogu za zaznambo hipotekarne tožbe tožbo, iz katere izhaja, da je vložil zoper lastnico nepremičnine, vpisane pod evidenčno številko 9.E, vl. št. 4120/12 k.o. S., tožbo zaradi plačila s hipoteko zavarovane terjatve zastavnega upnika K. d.o.o. Iz tožbe izhaja, da je tožeča stranka terjatev zastavnega upnika pridobila s pogodbo o odstopu terjatve. Tožba torej utemeljuje aktivno legitimacijo tožeče stranke s prenosom terjatve zastavnega upnika na tožečo stranko. Po 418. čl. Obligacijskega zakonika (OZ) sicer s prenosom terjatve preidejo na prevzemnika tudi stranske pravice, kot so hipoteka, vendar 2. odst. 148. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) jasno določa, da pa učinkuje prenos hipoteke šele z vpisom v zemljiški knjigi. Hipoteka torej ne preide na novega upnika zavarovane terjatve avtomatično, ampak je potreben vpis v zemljiški knjigi in ker do takšnega vpisa v konkretnem primeru ni prišlo, saj pritožnik ne oporeka ugotovitve izpodbijanega sklepa, da je kot hipotekarni upnik v zemljiški knjigi še vedno vpisan prejšnji upnik, je sodišče prve stopnje, upoštevaje določbo 78. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), po kateri se dovoli zaznamba hipotekarne tožbe, če jo vloži hipotekarni upnik, pravilno postopalo, ko je zaznambo hipotekarne tožbe v tej zadevi zavrnilo. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati na podlagi 4. tč. 161. čl. ZZK-1 dovolilo izbris zavrnitve predloga.